Ena fotografija iz Sv.Ane pogled na Ljubljansko barje in na cerkvico Sv.Lovrenc.

Grad v jutranji svetlobi.

Še ena bližinska.

Panorama gradu, sestavljena iz 5. fotografij

Sedaj se moram samo še odločiti, da ga fotografiram v večernem času.

Do tega slapu je pa potrebno kar nekaj spretnosti. Najprej se vzpenjaš po ozkih in navpičnih stopnicah, na koncu pa še po klinih. Na vrhu te pa pričaka lep pogled na velik slap. Po napornem plezanju, so tudi zame poskrbeli, na ploščadi je klopca in mizica, tako da prideš malo do zraka

Opazovalec nad sotesko

Zgradba Name v Ljubljani.

Prvi večji slap skorej popolno poledenel. Saj je tudi hoja do tega slapa zelo zahtevna, ker je pot zmrznjena in poledenela, tako da previdnost ni odveč. Naprej nisva šla. Čez čas se nama je pridružil še Drago, tako da smo bili kar vesela druščina v Peklu

Včasih se je bilo potrebno spustiti tudi po ledenih skalah, samo da dobim zanimivo fotografijo.

Ob poti navzdol, so se odpirale nove in nove možnosti za fotografirati. Ni in ni konca. Kamorkoli pogledaš je kaj zanimivega.

Narava te res preseneti, tako pozimi kot poleti. Vedno je kaj zanimivega.

Občasno je bilo pač potrebno stopiti tudi v vodo, vse za dober posnetek.

Nastalo je še veliko zanimivih fotografij. Te pa objavim kakšen drug dan.

Le kje hodi dobri mož

Po dolgem čakanju in prepevanju, so ga dočakali da so ga jelenčki pripeljali med nas.

Nekaj uvodnih besed.

Neža prori prejemanju darila.

Tudi Žiga je dočakal darilo, kar pomeni, da je bil zelo priden.

Nekaj povabljencev sploh ni bilo, zagodlo jim je vreme. Samo v Logatcu je zapadlo 20 cm novega snega, pa bi rekel, da ga je še kakšen cm več. Pri nas doma, pa ga ni bilo niti za vzorec.

Je pa lepo, da se vsa družina in prijatelji takole zbere, na takelih srečanjih, neglede na vreme.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Skobec je bil fotografiran pred hišo na železnem ohišju, kjer je imel prekrasen razgled na ptičjo hišico.