Po soteski Pekla je res zanimivo. Zato se z veseljem vračam v to sotesko pri Borovnici.
Do tega slapu je pa potrebno kar nekaj spretnosti. Najprej se vzpenjaš po ozkih in navpičnih stopnicah, na koncu pa še po klinih. Na vrhu te pa pričaka lep pogled na velik slap. Po napornem plezanju, so tudi zame poskrbeli, na ploščadi je klopca in mizica, tako da prideš malo do zraka 
Opazovalec nad sotesko
Ponovno malo igranja z obdelavo fotografije.
Tokrat slapovi Pekla.
Tokrat sem se za obisk Pekla odločil v zimskem času. Pravzaprav me je nagovarjal Rok že kar nekaj časa, pa nikakor nisva uskladila časa. Tokrat nama je pa le uspelo. Pa še v zimskem času. Upala sva, da bo vsaj malo ledu, tako da bo fotografijam naredilo malo drugačno dogajanje, ne tisto poletno, ki ga velikokrat vidimo, temveč ledeno in hladno.
Prvi večji slap skorej popolno poledenel. Saj je tudi hoja do tega slapa zelo zahtevna, ker je pot zmrznjena in poledenela, tako da previdnost ni odveč. Naprej nisva šla. Čez čas se nama je pridružil še Drago, tako da smo bili kar vesela druščina v Peklu
Včasih se je bilo potrebno spustiti tudi po ledenih skalah, samo da dobim zanimivo fotografijo.
Ob poti navzdol, so se odpirale nove in nove možnosti za fotografirati. Ni in ni konca. Kamorkoli pogledaš je kaj zanimivega.
Narava te res preseneti, tako pozimi kot poleti. Vedno je kaj zanimivega.
Občasno je bilo pač potrebno stopiti tudi v vodo, vse za dober posnetek.
Nastalo je še veliko zanimivih fotografij. Te pa objavim kakšen drug dan.
Veseli December. Ne vem kaj je tu veselega, samo sneži. In če sneži mora nekdo ta sneg tudi odmetati, da ne govorim o prometnem kaosu, ki je bil ta teden na naših cestah. Aja, cestno službo je ponovno presenetil.
Na to se vedno smejem, kot da bi bili sredi Avgusta hehe 
Kakorkoli, ena skozi okno.
Pa veselo odmetavanje snega 
Pustna soboto smo si nekateri vzeli čisto po svoje. Namesto, da bi slikali kakšno pustno povorko, smo se odločili za Ljubljansko barje in obisk tehničnega muzeja Bistra. Na žalost je bil muzej zaprt, okolica pa je tudi v zimskem času zelo fotogenična.
Skobec spada v vrsto ptic ujed. Lovi majhne ptice pevke. Dobro se znajde tudi v letu, kjer je zelo hiter, zato mu njegova spretnost dovoli letenje med drevesi in grmovji.
Skobec je bil fotografiran pred hišo na železnem ohišju, kjer je imel prekrasen razgled na ptičjo hišico.
Končno nekaj Januarskega sončka. Po vsej megli in oblačnosti, je res to hladno sonce dobrodošlo, pa če sveti samo kakšno uro na dan.
Vshajajoča Luna
Srni
Nedelja se je ponovno pričela mnogo prezgodej. Že ob 6h zjutrej. Pač otroci ne morejo spati in z tem tudi jaz ne.
Današnji plan je bil obisk Dolžanove soteske. Upam da mi bo uspelo, sem si mislil. Pogledam skozi okno, seveda je bilo še temno. Pristavil sem kavo, ta čas pa se je že danilo zunaj. Pogledam skozi okno in meteorologi se niso zmotili. Sneži! Tako močno sneži, da se sosedove hiše sploh ne vidi. Bil sem v dilemi? Iti ali ne iti? Grem, pa naj bo kar hoče. Odpravim se v avto in počasi proti Loki, tam sem bil zmenjen z Rokom, da se dobiva pri njemu doma. Ker še nikoli nisem bil pri njemu, sem za pomoč vklopil Tom Tom.Pogojno mi je bil v pomoč.
V Loki, pa skorej nič ne sneži. Se pravi, odločitev je bila pravilna. Iti pa naj bo karkoli. Pri Roku smo spili še eno kavo, ja to je bila moja druga, nato pa v avto in proti Dolžanovi soteski. Snega ogromno, temperature pa malo višje kot v dolini, tudi cesta je bila primerna za vožnjo z avtom. Oprema je bila kompletna, stativ, brezžično prožilo, ND filter in svetloba ravno prava. Oblaki so se že počasi trgali in postajalo je že jasno, samo v sotesko še ni posvetil sonce. Torej idealni pogoji za slikanje z dolgimi časi.
Do dobre pozicije je bilo potrebno kar po celem snegu. Dvakrat se mi je odrlo do pasu, ker ni bilo videti lukne, sreča brez poškodb, ampak kaj čem, je potrebno malo potrpeti.
Do 12h sva poslikala kar se je dalo, nato pa je v sotesko posijalo sonce in veselja je bilo konec. V sotesko pa kmalu, samo toliko, da se sneg malo stopi in potem ponovimo vajo.
Tega snega imam pa res že dovolj za letos. Ni dneva, da ne držim lopate v roki. Enkrat zjutraj enkrat zvečer, lahko pa še malo vmes. Skrajni čas je že da se temperature dvignijo nad 20 stopinj Celzija in da sneg izgine. Po drugi strani, je pa za Nežo in Žiga prav dobrodošel. Oba uživata v snegu, kar pa tudi šteje
Tokrat se jutro ni pričelo z lopato. Prijetna vožnja v zadnji delovni dan. Potem pa v službi gledam skozi okno in iz minute v minuto bolj sneži. Po radiju pa že sporočajo o zastojih na vseh cestah po Sloveniji, da plužne službe ne morejo sproti plužiti. Ja, verjetno jih je ponovno presenetil. Če bi takoj začeli z delom, se to nebi zgodilo, oni pa pač čakajo, da se ga nabere 10cm. To je bolano. Sem se vozil po Avstrijskih avtocestah v Decembru, tam samo po snegu zadiši, pa so že plugi in trosilci zunaj.
Bolj ko se je ura bližala četrti popoldne, prav nič ni kazalo, da bi nehalo snežiti. Pa še avto sem moral najprej dobro očistiti preden zapeljem na cesto. Tudi na avtu ga je bilo približno 10cm. Veselo na delo. Saj veste, varnost pred vsem. Od Črnuč pa do Vodic, ni bilo popolnoma nič spluženo, pa je kar nekaj km. Vse samo zvoženo, kar pa je po eni strani bistveno bolje, kot pa tista plundra pod kolesi.
Slikano z SonyEricsson P1i
Doma je bilo že odmetano, vendar se je sneg ponovno prijemal. Proti večeru, pa je bilo potrebno stopit v akcijo, drugače ga bo zjutrej preveč za odmetavat. V pomoč mi je bila Mateja. Od 4. pa do 7., se pravi v treh urah, ga je nametalo cca 30cm. Dvorišče, ki sem ga prejšni dan odmetal cca 5cm v 15 minutah, sva ga sedaj dva v dobri uri. Ja polna lopata snega.
Jutri zjutrej, pa me čaka ponovno jutranja akcija, da se skida sneg iz dvorišča, ker drugače ne morem z avtom na cesto. Razen da ga popolnoma povozim. Je pa tudi to ena varijanta
Zanimiva podoba
Zadnji komentarji