Gregor Krašnja: event photography

Praktica, to je tisti aparat, ki sem ga imel že daljnega leta prvič v roki, še kot majhen fantič. Takrat ko je bilo še vse analogno. Ali se ta mlajša generacija sploh še spomni, kako izgleda film v fotoaparatu, ročno ostrenje in ročno navijanje filma. Omejen pa si bil samo na 24 ali 36 posnetkov in ne tako kot danes, ko kupiš 8GB kartico, na katero spraviš tudi do 1000 fotografij v formatu JPEG ali 250 v formati RAW.  Ja tisto so bili časi, ko si se za vsako fotografijo moral dobro potruditi. Pa še nisi mogel pogledati vsake fotografije posebej, dokler nisi končal z filmov in ga odnesel v fotolaboratorij, kjer so ti razvili fotografije. To so bili drugi časi, sedaj pa je vse digitalizirano.

Tako kot Praktica ki sem jo imel možnost testirati.

Majhen in lahek aparat z 14milijoni pik in 5 kratnim optičnim zoomom. Presenetil me je že z samo vsebino. Ne uporablja navadne baterije AA, vendar  700mAh  Li-ion baterijo. Z katero sem naredil skoraj 180 fotografij (nekatere z pomočjo bliskavice), pa baterije še nisem ispravnil do polovice. Aparat ima tudi zelo prijazen Menu, še tako enostaven za popolne začetnike. Lahko se pa nastavi tudi Slovenski jezik. Kar je za slovenske kupce zelo dobrodošlo. Menu na ekranu je zelo enostaven, kot sem že umenil, je na zaslonu ogromno enih podatkov. Zgoraj levo je prikaz programske nastavitve, poleg je prikaz vklopa bliskavice, malo nižje resolucijo v kateri fotografirate (sam sem uporabil kar 14 megapik). Na zaslonu imate še prikaz beline (WB), nastavitev ostrine iskanje obrazov in prikaz EV. V desnem zgornjem kotu je še prikaz kolki fotografij spravite še na medij, polnost  baterije, kontrast in pa situracijo. Čisto spodaj pa sta še vrednost ISO in meni najljubi histogram.

Tudi objektiv je zelo zanimiv F/2.4-6.4. Ima 32MB notranjega spomina, režo za SD/SDHC/SDHX kartice

Poleg fotografiranja premore aparat še video posnetke v ločljivosti 720p HD z mikrofonom.

Poleg aparat je priloženo torbica USB in AV kabel, baterija, polnilec in programski CD.

Makro

Presenečen sem bil ob programu panorama. Tri fotografije sestavljene v aparatu. Žal nisem imel stojala, tako pa sem probal kar iz roke. Točke je kar dobro ujel.

Pogled na displej.

Kmalu na Slovenskih policah!

Zgodba se prične nekako takole.

Sobotno popoldne, zunaj vroče, v hiši ravno tako. Noter ni za zdržat. Potrebno bo iti nekam ven. Pa ne že spet v Rašico, ki jo poznamo do potankosti. Gremo nekam kjer je bolj mir, kjer ni ljudi, kjer se lahko malo sprostiš.

Otroke napokam v avto. Mateja ni bila prisotna, ponovno je imela celodnevno, zato smo jo sami ucvrli proti Kamniški bistrici. Po dolgem času sem s seboj vzel tudi fotoaparat. Polek DSLR še kompaktnega, ki sem si ga sposodil na test. Na tržišče pride šele čez kakšen mesec. Pa pustimo to za drugič, mislim test

Prva težava že v Kamniku, kjer želim zapeljati skozi stari del mesta, vendar je bil ta zaprt. Če bi ob glavni cesti postavili vsaj kakšen prometni znak, mi nebi bilo potrebno obračati tam okoli avtobusne postaje. Pa saj nisem bil edini. Drugače postavljajo te znake za vsako figo, ja tokrat nič, potem pa še semafor ne dela, tako da še tam izgubiš že tako pregrete živce.

No končno ponovno na cesti proti izviru Kamniške bistrice.  Bolj kot smo se približevali cilju, bolj sem bil vesel. Tu bo končno mir. Ja pajade! Toliko avtomobilov na parkirišču in okolici, kot na nedeljskem sejmu.

Pa ne morem verjet, da so imeli vsi enake misli kot jaz, za piko na i, pa še par avtobusov in nikjer parkirnega prostora.

Komaj smo našli prostor za parkiranje, je že prispel nov avtobus polen izletnikov. Pa kar rine gor proti gostilni. Ja najbolje da jih zapelje kar na Kamniško sedlo. To bo pa res pravi izlet. Hrmonikaš v avtobusu razteguje meh na polno. Ljudje se zabavajo, šofer pa ves penast ker ne more ne naprej ne nazaj. No zdej bo pa veselica. Poleg hrmonike še hupanje hehe. Pa sem mislil, da bo tu mir.

Pustimo zdej ta promet in se odpravimo do izvira bistrice. Neža bi šla kar v vodo, samo se je hitro premislila, ko je v vodo vtaknila samo prst. Bila pa je tudi ena ekstremistka, ki je kar veselo čofotala v vodi. Bila ji je vsaj do kolen. Da jo pa zebe, se je pa že na daleč videlo.

Tudi tu polno ljudi. Malo smo se sprehodili ob vodi, nato pa gor do kapelice. Pri kapelici pa dva fletna oslička, ki sta bila še kar voljna božanja. Pa sem si mislil pri sebi, da so tisti spodaj, ki delajo tako galamo večji osli kot pa ta dva, ko tako lepo uživata na samem.

Slikano z kompaktnim aparatom in malo popravljeno v PS.

Gremo še na sok, če dobimo kakšno prosto mizo. Na srečo smo jo dobili, tudi sok smo imeli kar hitro na mizi. Uživali smo  še malo v naravi in prekrasnem pogledu na Kamniške Alpe. Potem pa počasi domov, kjer je bolj mirno.

Na tako velikem cvetu, manjka samo še kakšen cvetni pajek.

Že sam naslov veliko pove. Daljši dopust na blogu so pravzaprav botrovale tehnične težave.

Težave so nastale na digitalnem fotoaparatu. Na aparatu, ki ga že nekaj čas mislim zamenjati za nekaj novojšega. Priložnost za zamenjavo je bila, že prejšno jesen, ko je Nikon predstavil DSLR D7000, vendar se takrat nisem odločil za nakup. Tako, da sem bil z popravilom kar malo v dilemi, čakati na novosti pri Nikonu, ali vendarle popravljati stari aparat.

Po predolgem čakanju, ki so me samo polenile in zato ni bilo nobenih objav na tej strani, je bilo potrebno narediti konec. Naposled sem se vendarle odločil, da investiram v popravilo, ker sedaj se začnejo jesenski dnevi in narava bo poskrbela za enkratne barve.

Popravilo je bilo za star aparat kar pomoje nesmoterno, vendar se je izplačalo. Danes sem se tako za ogrevanje lotil kar domačega vrta.

Čisto tako, za svoje veselje.

Nekaj novosti pri Nikonu prihaja v teh dneh. Žal so to samo kompaktni aparati, o DSLR-jih pa trenutno še vse tiho. Upam vsaj, da dobim kakšnega kompakta na test.

Res da se je zadeva odvijala že kar nekaj dni nazaj. Pa mi čas ni dovoljeval, da bi si vzel vsaj nekaj minut za pregled fotografij in jih zložil skupaj te objavil.

Pa mi je vendarle uspelo.

Ravno ta konec tedna je najbolj deževalo, tako da je bilo vse skupaj bolj prazno. Najbolj hrabri pa so se vseeno odločili priti.

Še ena iz serije poplav iz Ljubljanskega barja.

Še včeraj je bilo ogromno vode okoli našega kraja. Danes pa se je vsa zadeva že normalizirala. Potoki so se vrnili v svoje struge.

Z Rokom sva načrtovala obisk Ljubljanskega bajerja za danes dopoldne. Odhod je bil že malo pozen, vendar se nisva preveč obremenjevala, ker je zunaj bila še gosta megla.

Destinacija Podpeč in to skozi Črno vas. Že ob izvozu iz avto ceste, se je pričela kolona proti Črni vasi. Ko pa sva prispela do križišča omenjene vasi, nisva mogla nadaljevati poti. Cesta je bila zaprta. Torej nama ostane še pot do Brezovice in proti Podpeči. Kasneje sva po radiu slišala, da je Črna vas popolnoma pod vodo in da se prebivalci vozijo po ulici kar z čolni, v pomoč pa jim je prišla tudi Slovenska vojska.

Med potjo sem se dogovoril z kolegom Dragom, da se dobimo v Podpeči, vendar mi je kmalu sporočil da ne more priti, ker je cesta iz Borovnice do Podpeči, ravno tako zaprta za ves promet. In ravno ko sva govorila po telefonu, tudi z Rokom nisva mogla več nadaljevati poti. Podvoz pod železnico v Notranjih goricah je bil poplavljen. Lokalni gasilci so nama ponudili prevoz na drugo stran, vendar sva jo odklonila, ker je verjetno kdo drug potreboval njihovo pomoč in ne midva, ki bi samo slikala. Tako pa sva naredila nekaj posnetkov kar v Notranjih goricah.

Prikolica tovornjaka parkirana v vodi.

Notranje gorice.

Podvoz v Notranjih goricah. Zaprt za promet, vendar so se domačini vozili skozi njega (z terenskimi vozili), prav tako primestni avtobus in tovornjaki.

Voda je segala skoraj do vrha mostu.

Tu v Notranjih goricah sva opazila, da so tudi živali zelo zbegane. Sploh podlasice in miške, ki niso vedle kam bežati, saj je voda bila vsepovsod in jih je pregnala iz njihovih domov.

Pot naju je vodila nazaj v Ljubljano. Ogledala sva si še pretok Ljubljanice v Trnovem, nato pa na Ižansko cesto. Na barje. Ena stran ceste je bila popolnoma pod vodo, na drugi strani pa ni bilo videti nič vode. Tudi tu je bilo ogromno gasilcev, ki so pomagali prebivalcem. Res je bilo vse poplavljeno. Vode čez kolena. Res žalostno. Toliko let si urejaš dom, nato pa ti poplava vse popolnoma uniči.

Vrtovi popolnoma poplavljeni.

Gasilska oprema.

Žalostno opazovanje in čakanje da voda upade.

Po plohih v stanovanje.

Ta konec tedna je zajelo močno deževje celo Slovenijo. Meteorologi so ponovno napovedovali poplave. In res so se zgodile. Kljub temu, da od jutra ne dežuje več tako močno kot ponoči, pa reke in potoki še kar naraščajo.

Tudi v naši okolici nismo bili izjema. Eni od hiš je zalilo klet, tako da so na pomoč priskočili gasilci iz PGD Šinkov turn.

Takole je v naši bližini.

V Jami pri Mengšu, pa so jo letos veliko bolje odnesli kot pred tremi leti.

Tokrat je Pšata ostala v svoji strugi.

Cesta med Povodjem in Šmartnim je popolnoma zaprta, ker je voda zalila del cestišča. Vendar se nekateri ne zmenijo na prepoved vožnje. Veselo v vodo. Vozilo na levi ni imelo to srečo in je obtičalo tik pred koncem vode.

Voda ki se odteka iz Šmarne gore, je v dolini poplavila.

Deroči hudournik

Travnik napolnjen z vodo.

Konec poti, naprej pa z čolnom.

Gozdna pot, ali struga potoka?

Jutri pa napovedujejo izboljšanje vremena, kar pomeni, da bodo vsi prizadeti ocenjevali škodo. Vprašanje pa je, kako se bodo na poplave odzivale zavarovalnice.

Nikon je predstavil nekaj novosti. Med prvimi novosti je nov DSLR foto aparat Nikon D7000

Nikon D7000, cene še nisem zasledil.

Kot drugo, nova bliskavica Nikon SB 700.

Bliskavica SB 700.

Tu je še Nikonov objektiv AF-S NIKKOR 200mm f/2G ED VR ll. Tudi ceno sem že zaledil 5.100$.

Verjetno je vreden tega denarja.

In še en malček. Nikonov mali fiksi objektiv 35mm f/1.4.

Malček z visoko zmogljivostjo

Tako nekaj na hitro. Upam, da bom imel nekaj od teh novih izdelkov možnost tudi sprobati.

Novi Nikon D 7000 snematudi  v full HD tehnologiji.

Tartini je bil eden največji violinistov svojega časa. Rojen je bil v Piranu, kjer še vedno stoji njegova rojstna hiša, umrl pa je v Padovi, kjer je tudi pokopan.

V Piranu so po njemu poimenovali trg (Tartinijev trg), kjer tudi stoji njegov kip.

Tartinijev spomenik, na omenjenem trgu.

Če ste opazili pike in fleke okoli Trtinija, ne to ni prah na senzorju aparata, temveč galebi