Gregor Krašnja: event photography

Fotografiranje oblakov mi je vedno veselje. Vidiš razne obrise na nebu. Včasih pa se ne nariše popolnoma nič, tako kot danes.

Je bil pa proti večeru krasen sončni zahod. Nebo se je pobarvalo v rdeče in oblaki so tako lahkotno plavali po nebu.

Tudi te sem fotografiral, žal iz napačnega položaja, preveč žic imamo okoli hiše.

Te oblaki so bili fotografirani uro pred sončnim zahodom. Redko uporabljam zaslonko popolnoma zaprto, tokrat samo F22, stativ in neskončno ostrenje. Ni mi bilo všeč, kar je nastalo.

Zato sem se meni priljubljenem Lightroomu malo poigral z fotografijo in nastala je ta umenost

Ko se že sprijazniš, da so jutra res fotogenična, sploh če so tu še jutranje meglice, se je izplačalo zgodej vstati. Narediš nekaj zanimivih fotografij in se odpraviš na jutranjo kavo in zajterk. Kaj si še lehko boljšega želiš. Ja lahko si želiš še, da fotografijo ki si jo ustvaril, lahko na domačem računalniku še nekoliko popraviš, tako da bo všeč tebi in še kakšnemu, ki obišče moj foto blog.

Tudi tokrat je tako. Vse zgoraj navedeno je bilo narejeno, do popravila fotografije in nalaganje v foto galerijo. Nato pa se je zgodilo.

Tipkovnica na enkrat ni več reagirala, prav tako tudi ne miška, iz računalnika pa je prihajal čuden zvok. Kot da bi se nekaj kovinskega tolklo ob stene. Probam izklopit računalnik, vendar tudi to ne reagira. Torej mi ostane samo še reset in ponovni vklop. Mogoše se pa premisli in bo deloval kot prej. Ne, noče, ponovno tisti kovinski zvok in napis na ekranu, da ne najde nobenega diska. Evo, pa je šel disk. Še sreča, da je na˝C˝ disku samo Windows program in tu ni veliko škode. Ostali podatki so na drugem disku in na prenosnem disku. Tako da večje škode ni.

Zadnja fotografija preden je šel disk rakom žvižgat.

Ravno se sonce poslavlja od dneva, ko je čas za manjšo akcijo po domačem sadovnjaku. Jablane in češnje že cvetijo in greh bi bil, da ne slikam teh lepot.

Me pa preseneča ena stvar. Ni toliko čebel kot prejšnja leta. Vsake toliko kakšna prileti. Lani jih je bilo bistveno več. Torej se le uresničuje, da so strupi zdesetkali vse panje.

Mehak pristanek na cvetu.

Cvetovi jablane.

Redko nastane tudi gneča na cvetu.

Že nekaj dni je od zadnje objave. Pa ne bom moril z tem.

Današnji dan je bil res naporen. Ni in ni šlo, tako kot sem si zamislil. Plani so se podirali iz minute v minuto.  Pa še vreme je bilo grozovito.

Sem kar vesel, da je dneva konec.

Še ena fotografija, ki je nastala v nedeljo.

Komaj čakam sonce in malo višje temperature, ker mi gre mraz že pošteno na živce.

Zakaj so jutranji vzhodi vedno zjutrej? Ko tako težko vstanem.

SD Strahovica, je organiziralo že 7. memorijal v smučarskih skokih. Po sušnih treh letih, jim je ponovno narava pomagala z obilno količino snega, tako da so lahko z veliko truda in dobre volje organizirali tekmovanje v smučarskih skokih.

Škoda, je bila samo z udeležbo tekmovalcev, ki so še zadnji teden odpovedovali, tako da jih je bilo na koncu samo 17. Vendar tudi teh 17 fantov je prikazalo vrhunske skoke. Med njimi je bil tudi prijatelj in sosed  Rok Stroj (št. 12), ki ni tekmoval že 6 let, na koncu pa osvojil odlično 5. mesto. Čestitam Rok, za nas si bil odličen

Tekmovanja pa se je udeležil, sedaj lahko že rečem legenda in svetovni prvak v smučarskih skokih Primož Peterka (št. 17) in njegov brat Uroš Peterka (št.8), ki je imel zabeležen tudi padec pri doskoku. Na srečo ni bilo nobenih poškodb.

Za naslednje leto, pa upam, da bo narava tako prijazna in nam poslala toliko snega kot letos, da se bo tradicija nadaljevala in bomo lahko drugo leto gledali ponovno zanimive smučarske skoke.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Končno se je vreme malo popravilo. V začetku tedna sneg in mraz, konec tedna pa dež in spomladanske temperature. Po včerejšnem močnem deževju se je danes pokazalo sonce in škoda bi bilo sedeti doma ter gledati skozi okno.

Vidljivost je bila krasna, saj je za to poskrbelo deževno vreme, ki je spralo ves smog iz ozračja. Ponovno je bil prekrasen pogled na Triglav in smučišče Krvavec.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Otroci so ga ponovno dočakali, Miklavža seveda.

Ker ga že lansko leto naša občina ni organizirala, baje da župan preveč denarja zmeče za najmlajše (tako se govori po občini), naj bi bil tudi tu vzrok, zakaj ni sv. Miklavža v Vodicah zadnji dve leti (zadnje Miklavževanje v Vodicah). Zato so občani krajevne skupnosti Utik sami organizirali miklavževanje kar v krajevni dvorani. Obisk je bil presenetljivo pozitiven. Ogromno otrok se je zbralo, v pričakovanju na Miklaža.

Kulturna točka se je pričela z pesmijo in glasnim klicanjem sv.Miklaža, ki je ponovno zamujal. So nas pa še prej obiskali angelni, nato pa še parklni, ki so divje skakali po dvorani, dokler jih Miklavž ni umiril. Povprašal je otroke, če so pridni in najbolj glasen je bil naš Žiga, da je priden za dva

Na koncu pa je razdelil še darila najmlajšim in obljubil, da se naslednje leto ponovno vrne.

Pri nas smo že okrasili drevešček

Najdemo ga skorej povsod po naših gozdovih. Cvetličarji ga dodajajo kot dekoracijo k šopkom in pri tem mastno računajo.

Meni pa je bil zanimiv zaradi rdečih jesenskih barv.