Gregor Krašnja Foto Blog

SD Strahovica, je organiziralo že 7. memorijal v smučarskih skokih. Po sušnih treh letih, jim je ponovno narava pomagala z obilno količino snega, tako da so lahko z veliko truda in dobre volje organizirali tekmovanje v smučarskih skokih.

Škoda, je bila samo z udeležbo tekmovalcev, ki so še zadnji teden odpovedovali, tako da jih je bilo na koncu samo 17. Vendar tudi teh 17 fantov je prikazalo vrhunske skoke. Med njimi je bil tudi prijatelj in sosed  Rok Stroj (št. 12), ki ni tekmoval že 6 let, na koncu pa osvojil odlično 5. mesto. Čestitam Rok, za nas si bil odličen

Tekmovanja pa se je udeležil, sedaj lahko že rečem legenda in svetovni prvak v smučarskih skokih Primož Peterka (št. 17) in njegov brat Uroš Peterka (št.8), ki je imel zabeležen tudi padec pri doskoku. Na srečo ni bilo nobenih poškodb.

Za naslednje leto, pa upam, da bo narava tako prijazna in nam poslala toliko snega kot letos, da se bo tradicija nadaljevala in bomo lahko drugo leto gledali ponovno zanimive smučarske skoke.

[View with PicLens]

Končno se je vreme malo popravilo. V začetku tedna sneg in mraz, konec tedna pa dež in spomladanske temperature. Po včerejšnem močnem deževju se je danes pokazalo sonce in škoda bi bilo sedeti doma ter gledati skozi okno.

Vidljivost je bila krasna, saj je za to poskrbelo deževno vreme, ki je spralo ves smog iz ozračja. Ponovno je bil prekrasen pogled na Triglav in smučišče Krvavec.

[View with PicLens]

Otroci so ga ponovno dočakali, Miklavža seveda.

Ker ga že lansko leto naša občina ni organizirala, baje da župan preveč denarja zmeče za najmlajše (tako se govori po občini), naj bi bil tudi tu vzrok, zakaj ni sv. Miklavža v Vodicah zadnji dve leti (zadnje Miklavževanje v Vodicah). Zato so občani krajevne skupnosti Utik sami organizirali miklavževanje kar v krajevni dvorani. Obisk je bil presenetljivo pozitiven. Ogromno otrok se je zbralo, v pričakovanju na Miklaža.

Kulturna točka se je pričela z pesmijo in glasnim klicanjem sv.Miklaža, ki je ponovno zamujal. So nas pa še prej obiskali angelni, nato pa še parklni, ki so divje skakali po dvorani, dokler jih Miklavž ni umiril. Povprašal je otroke, če so pridni in najbolj glasen je bil naš Žiga, da je priden za dva

Na koncu pa je razdelil še darila najmlajšim in obljubil, da se naslednje leto ponovno vrne.

Pri nas smo že okrasili drevešček

Najdemo ga skorej povsod po naših gozdovih. Cvetličarji ga dodajajo kot dekoracijo k šopkom in pri tem mastno računajo.

Meni pa je bil zanimiv zaradi rdečih jesenskih barv.

Štefan je zopet izgubil svoje kolo.

Pozno popoldne, sva z Žigo naredila še krajši sprehod po vasi. Vzela sva popoolnoma drugo smer, ker sva upala na kakšno srno, ki jih je tu okoli ogromno. Morda bi imela še srečo, samo se Žiga ne more zadržat in je glasen kot vaški zvonik. Tako, da sva samo slišala v bližnjem grmovju, da se je prestrašila ena od srn. Torej, danes ne bova slikala živali. Sva pa zato ujela krasen sončni zahod in polno Luno. Kar pa tudi ni slabo

Krompirjevih počitnic je konec z jutrišnjem dnem, tako da se ponovno pričenja šola in nov delovni dan.

Prekrasni oblaki obarvani v večerne barve.

Polna luna.

Sončni zahod.

Pri sosedih imajo vsake pol leta več mačk. Tudi tokrat ni izjema.

Včasih nesem fotoaparat samo na sprehod in upam na dober posnetek. Ta dan nisem našel nič zanimivega, razen enega močerada, ki je igral palačinko. To pa vas sigurno ne zanima, zato sem izbral tole