Gregor Krašnja: event photography

Mlade družine imajo probleme kako priti do stanovanja. Ko pa hodim po naših krajih je takeih zapuščenih propadajočih hiš ogromno.

Tokrat malo v drugačni obdelavi.

Krajši sobotni izlet na gorenjsko.

Velikokrat sem že bral o omenjenem gradu, nikoli pa si ga nisem ogledal. Danes je bil dan za to.

Čas ga je že pošteno načel, zato je na nekaterih predelih bila potrebna večja previdnost.

Tu pri trdnjavi Predel, se je najin fotografski dan končal. Trdnjava stoji nedaleč od Slovensko Italijaske meje, ob cesti iz Loga pod Mangartom in Predelom. Nikakor je ne moreš zgrešiti.

Se mi pa zdi, da so začeli malo okolico obnavljati. Vsaj od mojega zadnjega obiska.

Odpravila sva se skozi Italijo proti Kranjski gori, tam pa na pozno kosilo ali bolje rečeno na zgodnjo večerjo.

Še preden naju je pot vodila na Mangartsko sedlo, sva se ustavila pri trdnjavi Kluže. Zelo lepo ohranjena arhitektura. Pravzaprav pa je bila obnovljena leta 1998.

Zgodovina trdnjave sega vse do leta 1471. Sprva je so bili lastniki Benečani, nato pa so tu postavili novo trdnjavo Habsburžani, ki so jo večkrat obnovili in povečali.

Tudi veliki Napoleon se je vojskoval skozi te kraje. Leta 1797 je poskušal poraziti Avstrijske vojake, ki so se umaknili v omenjeno trdnjavo, vendar mu to ni uspelo poraziti Avstrijce. Francozem pa je vendarleuspelo poraziti Avstrijce, tako da so kotalili kamenje in streljali na branitelje iz pobočja Rombona na trdnjavo. Poleg tega je tudi Francosko topništvo zadelo utrdbo in jo požgala.

Obnovitvena dela so se pričela leta 1881 in končala leta 1882. Leta 1915 so tu potekali boji med avstro-ogarsko in Italijo. Trdnjava ni bila nikoli zadeta iz strani Italijanov, tako da je pričakala konec vojne popolnoma nepoškodovana v Italijanski oblasti.

V drugi vojni je bila pod oblastjo Nemcev, nato pa pod anglo ameriško vojsko. Šele po določitvi meje med Italijo in Jugoslavijo, je prišla pod oblast takratne SFRJ.

Leta 1987 je prišla pod občinsko oblast, takrat so se pričela popravila strehe, leta 1998 pa so jo popolnoma obnovili. (vir:splet)

Še ena hiša, ki jo je načel čas.

Peč je že zdavnaj ugasnila iz dimnika se nič več ne vali dim in vse je prepuščeno času in naravi. Lastniki so samo še na papirju, za obnovo pa se ne zmenijo. Kljub temu, da je na njej prelepa freska Sv. Krištofa.

V naši občini bi se dalo najti kar nekaj zgradb,ki so prepuščene same sebi. Ena stoji ne daleč od nas, v lanski zimi se je tudi streha podrla.

Le kje bi to lahko dobil, kot v Bohinju. Narava je prekrasna, kjer se res lahko spočijem in odmaknem od vsakodnevnega norenja.

Ukanc, most čez Savico.

Saj bi šel tudi v hribe, pa je tudi tam postalo kot v nekaterih turističnih krajih. Zato se vedno rad vračam v ta Bohinjski kot.

Odpravil sem se na stari grad pri Smledniku v soboto proti večeru. Peljal sem se preko Vodic, proti Medvodam, že v Zapogah pa sem ga videl na vru hriba. Tolikokrat sem se že peljal mimo, vendar nikoli me ni pot zanesla v ta konec. Ko sem se pripeljal v Smlednik, je lepo označena pot do Starega gradu in do Kalvarije, ki se jo vidi že iz Zbilja, samo v hrib je potrebno pogledati. Cesta do starega gradu je odlično označena, tako da se je nemogoče izgubiti. Takoj ko se pripeljem do roba gozda, že je označeno parkirišče, kjer pustim avto in se odpravim proti vrhu. Po dobrih dvajsetih minutah hoje v hrib, prispem na vrh. Na kar vidim, da se nekateri pripeljejo kar do vrha. Po eni strani sem bil besen, da sem spodej pustil avto in vso opremo nosil do vrha, po drugi strani pa je bila to odlična rekreacija.

Stari grad, je pravzaprav ena velika ruševina, ki je od gradu ostal samo stolp.

Fotografija, pretvorjena v HDR.

Je pa prekrasen razgled na okoliške kraje.

Panorama sestavljena iz osmih fotografij. Fotografije pa so nastale brez stativa, ker se mi ga ni dalo nositi v hrib.  Če pa bolje pogledate, se pa v ozadju vidi Šmarna gora

Še ne dolgo nazaj, je imela tudi Ljubljana pravo letališko stezo. Do leta 1979, potem pa so začeli graditi industrijska cona Lj. Moste in Ljubljana je izgubila še ta privilegij. Od vsega je ostalo samo ime Letališka cesta in letalski kontrolni stolp, ki pa se ga zelo težko opazi, če se peljemo mimo z avtom. Še peš ga težko opaziš, ker je vse zaraščeno.

V kontrolnem stolpu so pred časom še živeli ljudje, sedaj pa je vse zapuščeno in prepuščeno propadu.

Kako delamo z našo dediščino. Važno je  samo to, da se gradijo veliki trgovski centri, za vse ostalo pa nam ni mar.

Žalostno!

Kljub temu, da vreme ni bilo preveč obetajoče in je bil napovedan dež, sva se z Rokom odpravila nekam kjer bova imela mir. Našla sva ga na stari železniški postaji Moste, od koder je tudi lep razgled na Ljubljansko toplarno.

Travca raste tudi v zapuščenem lesu.

Kretnica.

Žerjav.

Kam?

Vhod v postajo.

Parna lokomotiva.

Skladiščenje premoga v toplarno.

Toplarna Ljubljana Moste.

Odhod …

Cokla.

Toplarna, še iz drugega zornega kota.

Tiri.

Pripravljen za počitek.

Znak.