Gregor Krašnja: event photography

Pogled iz Sv. Ane  je res prečudovit na Ljubljansko barje.

Če pa se še kakšna meglica vleče po barju, je pa še bolj zanimivo.

Včerajšnje lovljenje meglic ni bilo uspešno, zato sem poskusil tudi druge tehnike. Tako da je bolj zanimivo. Preteklo je že kar nekaj časa od zadnje objave Tilt-shift.

Vrstne hišice

Most.

Praznični dan se je pričel že zelo zgodaj. Ura je bila nastavljena na peto zjutraj. Fotografska oprema je bila že pripravljena, še toplo se oblečem in na Ljubljansko barje. Na dvorišču me je že čakal Rok. Opremo sva zložila v avto in počasi na pot. Ceste so bile še popolnoma prazne. Vse še spi, midva pa že na poti proti Brezovici.

Bilo nas je kar nekaj dogovorjenih za jutranje fotografiranje, zato smo se zmenili na parkirišču trgovine. Jutranji prihod na dogovorjeno točko. Nekdo naju je že prehitel, Drago in Stanko. Čakamo še Anžeta, ki pa ni veliko zamudil.

Vso opremo pretovorimo v dva avtomobila in na pot proti Sv.Ani.

Upali smo na jutranje meglice, ki so bolj običajne za poletne dni in ne za zimske. Mogoče pa bomo imeli srečo in nam ne bo potrebno čakati na poletna jutra.

Hitro smo na vrhu hriba, ker smo se pač peljali z avtomobili, peš bi bilo preveč zamudno, pa še vso težko opremo ni prijetno nositi v hrib. Sploh pa v jutranjih urah. Hitro si nastavimo aparate, postavimo na stative in zasedemo kar najboljše položaje.

Da pripišem, ponovno smo bili prvi na vrhu. Nikogar, samo mi navdušeni ljubitelji fotografije.

Kmalu se nam je pridružil še en fotografski ljubitelj in bil presenečen, da nas je toliko že pred njim na vrhu hriba. Je pač Sv. Ana zelo priljubljena destinacija za fotografe. Počasi se je sonce pričelo prebujati. Seveda ni vzhajal tam kot ga pričakujemo poleti, vendar popolnoma na drugi poziciji, bolj za hribom. Tako da je prej posvetil po barju, šele nato smo ga zagledali iza hriba.

Verjetno je to eden  tistih dni, ki ni ne duha ne sluha o meglicah. Smo pač morali fotografirati vse drugo, samo da je bilo zanimivo.

Bolj ko se je sonce dvigalo, bolj je bilo toplo, pa tudi pihati je pričelo.

Okoli pol devete je bil že čas, da se spustimo v dolino. Nekateri smo nadaljevali pot še do Borovnice, bolj natančno v Pekel. Tam kjer sem bil že prejšni teden.

Tu je bilo veliko bolj hladno, pravzaprav je bil mraz, vendar hoja v hrib te kar hitro ogreje. Bilo je več vode kot prejšnič.

Fotografije pa naslednjič.

Naj se vam vse želje uresničijo v novem letu 2011

Veseli December. Ne vem kaj je tu veselega, samo sneži. In če sneži mora nekdo ta sneg tudi odmetati, da ne govorim o prometnem kaosu, ki je bil ta teden na naših cestah. Aja, cestno službo je ponovno presenetil.

Na to se vedno smejem, kot da bi bili sredi Avgusta hehe

Kakorkoli, ena skozi okno.

Pa veselo odmetavanje snega

Še vedno brez prave ideje!

Pogled na večerni Ptuj iz gradu

Prekmurje, Goričko, Selo.

Spet eden tistih dni, ki jih nikakor ne prenesem. Megla, pa dež in vse se nekako ponavlja. Te jesenski dnevi mi gredo že počasi res na živce. Jesen se že vleče in vleče, vremena pa nobenega (sonce čez cel dan). Vsaj nekaj sončka, tako za pokušino. Nimam nič proti mrazu, samo da je sonček. Sedaj ga pa imamo samo za oblaki in gosto meglo.

In kaj mi preostane. Da se malo bolje počutim, grem pregledovati stare arhivske fotografije.

In našel sem eno tako meni zanimivo, ko sem že čisto pozabil na njo. Pot na Rašico in tik pred vrhom koča na Rašici v jesenskih barvah.

Danes bo to ravno prava fotografija

Jutri pa nekaj novega

Spet eden tistih dni, ki jih ne maram. Nedelje in še dež po vrhu. No saj nedeljo imam rad, samo dežja ne maram. Potem pa malo listam po starih fotografijah in iščem zanimive.

Ena zanimiva, ki bi bila bolj primerna za pejšni teden in ne za danes.

Ljubljanske žale. Plečnikova arhitekura.

Ponovno slabo vreme. Dež, pa malo sonca in ponovno dež. Tako se je danes izmenjevalo vreme. Vendar se nisem dal motiti. Tudi med vodnimi kapljicami se da fotografirati. Nisem se daleč odpravil. Do bližnjega gozda. Tu se vedno najde kaj zanimivega. Naredil sem nekaj fotografij z objektivom Nikkor 85mm f/1.8.

Super objektiv, nimam pripomb. Motilo me je samo ročno ostrenje. Mislim, da sem se že preveč odvadil tega dela in sedaj pustim aparatu da opravi svoje. No tu se ni dalo drugače kot ročno.

Za začetek samo most in v ozadju kozolec. Se je ponovno nabralo kar nekaj fotografij, ki jih je potrebno pregledati in urediti. Te pa naslednjič.

Tu pri trdnjavi Predel, se je najin fotografski dan končal. Trdnjava stoji nedaleč od Slovensko Italijaske meje, ob cesti iz Loga pod Mangartom in Predelom. Nikakor je ne moreš zgrešiti.

Se mi pa zdi, da so začeli malo okolico obnavljati. Vsaj od mojega zadnjega obiska.

Odpravila sva se skozi Italijo proti Kranjski gori, tam pa na pozno kosilo ali bolje rečeno na zgodnjo večerjo.