Gregor Krašnja: event photography

Sprehod po gozdu. Ne daleč od poti, se mi je samo zazdelo, da je nekaj zanimivega, rdečega. Običajno v gozdu vidiš samo kakšno rdečo pločevinko. Vendar ni bilo tako. bila je lepa mala Rdeča mušnica in naprej še ena, malo večja. Ne daleč pa še dve. Prava družinica, strupenih gobic.

Res da se ne spoznam na gobe, samo te mušnice pa res ne morem zamenjati. Ima tako lep rdeč klobuk in vidne bele pike. Kljub temu, da sem ravno bral, da lahko dež izpere bele pike in je samo goba z rdečim klobukom.

Lepa, samo da ni na mojem krožniku

Če se je dan pričel na Zelencih, se je nadeljeval po poti na Vršič. Vmes sva se z Samotom ustavila še pri Ruski kapelici.

Če sem pričakoval umirjenih 5 minut pri kapelici, sem se zelo zmotil. Nisem mogel verjeti, kako prometna je cesta iz Kranjske gore proti Vršiču in naprej proti Bovcu. Ob poti je tudi omenjena kapelica in če smo že tu, si jo pač ogledamo.

Pot naju je vodila naprej čez prelaz Vršič vse proti prelepi slovenski reki Soči.

To pa je že druga zgodba.

Po dolgem času sem ponovno obiskal Zelence, oziroma izvir Save dolinke.

Čas ni bil ravno najbolj primiren za fotografiranje, saj je bilo sonce že malo previsoko in je bilo preveč odbojne svetlobe, pa tudi vse jutranje meglice zo že izginile.

Popolnoma čista izvirska voda (vsaj na pogled) 

Panorama sestavljena iz večih fotografij.

Kot se vidi, je bilo res že zelo svetlo, pa čeprav ura še ni bila 10 dopoldne.

Je bil pa dan zelo zanimiv in se je nabralo še kar nekaj fotografij. To pa pustimo za kakšen drugi dan.

Se nadaljuje …

Še ena hiša, ki jo je načel čas.

Peč je že zdavnaj ugasnila iz dimnika se nič več ne vali dim in vse je prepuščeno času in naravi. Lastniki so samo še na papirju, za obnovo pa se ne zmenijo. Kljub temu, da je na njej prelepa freska Sv. Krištofa.

V naši občini bi se dalo najti kar nekaj zgradb,ki so prepuščene same sebi. Ena stoji ne daleč od nas, v lanski zimi se je tudi streha podrla.

Dimnik Ljubljanske toplarne, ujet v steklu ene od stavb v Ljubljani.

Najdemo ga skorej povsod po naših gozdovih. Cvetličarji ga dodajajo kot dekoracijo k šopkom in pri tem mastno računajo.

Meni pa je bil zanimiv zaradi rdečih jesenskih barv.

Žiga in Neža v dedijevem naročju.

Pri sosedih imajo vsake pol leta več mačk. Tudi tokrat ni izjema.

Včasih nesem fotoaparat samo na sprehod in upam na dober posnetek. Ta dan nisem našel nič zanimivega, razen enega močerada, ki je igral palačinko. To pa vas sigurno ne zanima, zato sem izbral tole

Ker že nekaj časa fotografiram v RAW formatu, je bilo to tudi tokrat. Fotografija prihaja iz serije jutranjih fotografij, nad Ljublano. To je bila prva fotografija narejena to jutro. Zaradi jutranje zaspanosti, nisem popolnoma nič spreminjal nastavitev. Nastavitve so ostale, kot sem nazadnje pustil. Nastala je skoraj popolna tema. Na prvi pogled, bi rekel, da je samo za izbris. Ker pa tega na kartici ne počnem, temveč to naredim šele doma, sem fotografijo pustil na spominski kartici. Doma sem fotografije prenesel na PC, šele nato sem formatiral kartico.

Iz te serije, sem že nekaj fotografij predstavil tukaj, tole pa kot za hec poskusil malo obdelat v programu LR.  Ker je bila fotografija prvotno že zelo temna, sem jo samo še posvetlil in to ponovil trikrat, tako da je bila vsaka fotografija svetlejša od originala.  Vse štiri fotografije sem nato vstavil v program za HDR in se malo še poigral z detajli, tako da je po vsej fotografiji svetlo in dobil HDR fotografijo.

Tokrat je prvič, da sem to delal z eno fotografijo in ne z tremi, kot to ponavadi, kjer sem spreminjal čas zaslonke.