Danes sem imel v mislih popolnoma nekaj drugega. Obiskal sem Gregorjev sejem v Logatcu. Totalno razočaran! Sama kitajska roba, Slovenski rokodelci pa izginjajo. Katastrofa!!!
Bom jutri še enkrat preletel današnje fotografije, mogoče kaj najdem za objavo.
Tokrat pa Neža v B&W. Ne zatekam se velikokrat v črnobelo. Pa vendarle so izjeme.
… 5. rojstni dan. Pravzaprav ima rojstni dan v Decembru, sedaj je samo praznovala.
Nekaj povabljencev sploh ni bilo, zagodlo jim je vreme. Samo v Logatcu je zapadlo 20 cm novega snega, pa bi rekel, da ga je še kakšen cm več. Pri nas doma, pa ga ni bilo niti za vzorec.
Je pa lepo, da se vsa družina in prijatelji takole zbere, na takelih srečanjih, neglede na vreme.
Redkogdaj se zgori, da se Žiga in Neža skupaj igrata. Včasih pa pride tudi tak trenutek, da se skupaj vsedeta za par minut in mirujeta v igri. Dialog postane zelo zanimiv 
Pri nekaterih igrah, je Neži v pomoč Žiga, kot pri tej ko sem ju slikal.
Fletna igrača, za treniranje spretnosti.
Neža včasih ne sodeluje
Žiga mora pokazati, da je hitrejši.
Za Nežo pravzaprav vseeno. Samo, da se razmeče po sobi. Pospravlja se pa ve kdo.
Nedelja je bila pestra z dogodki. Zjutrej v Dolžanovo sotesko, popoldne pa z otroki na sankanje v bližnji hrib Šinkov turn. Tu je urejeno smužišče in sankališče. Na vrh hriba vas potegneta tudi dve vlečnici. Za sankače pa pot pod noge in proti vrhu. Z Žigom sva se kar nekajkrat spustila, Mateja in Neža pa sta se sprehajali v ob sankališču. Tudi z Nežo sva se spustila po hribu z sankami, samo ni bila preveč vesela.
Na poti do sankališča
Po končanem sankanju in na pot proti domu, je bilo potrebno še dvema šoferjema pomagati poriniti avto iz jarka, kjer sta obtičala. Ponovno se je izkazalo geslo, v slogi je moč. Nekateri pa so se samo sprehajali mimo, kot da se to njim ne more zgoditi.
Lepo je urejeno
Novoletna zabava se je kar potegnila globoko v noč. Tako, da je bilo spanja bolje malo. Sem imel občutek, da sem se bolj otrujen zbudil, kot pa sem odšel spat. Je pa bilo fino, ker so otroci prespali pri mojih starših, kar je pomenilo, daljše spanje kot običajno.
Za kosilo, smo se torej dobili pri mojih starših, kjer je bil tudi brat Samo z družino. Lepo je videti, kompletno družino za eno mizo.
Po kosilu, se je bilo potrebno še malce odpočit in zavzel sem primeren položaj na kavču. Tako za približno pol ure. Pa saj ne moreš niti dobro zatisnit oči, ker se stalno nekaj dogaja okoli mene. Ker mi spanja niso pustili, smo se oblekli in odšli ven na hladno. Mraz je segal vse do kosti, ali pa sem imel samo jaz takšen občutek. Me je pa razvedril, tako da o spanju nisem več razmišljal.
Še najbolj so uživali otroci. Za njih sem imel občutek, da nikogar ne zebe. Metali so se po snegu, vozili z sankami, skratka uživali v snegu. Ko pa se je sonce počasi skrilo za hiše in se je še bolj shladilo, se je bilo potrebno odpraviti domov, kjer nas je že čakač vroč čaj.
Za otroke, je sneg res nekaj enkratnega in zanimivega. Jaz pa ga imam rad na nekakšen način, samo da je nekje v hribih in ne na naših cestah, tako kot se je to zgodilo včerej.
Ponovno je prišel čas, za postavitev božičnega drevesca. Ker skrbimo za okolje in našo preljubo Zemljico, zato krasimo imitacijo pravega dreveščka. Je pa res, da tudi pri tej izdelavi uničujemo okolje in prostor.
Pa pustimo to. Tokrat je z nami krasila tudi Neža. Saj je že dovolj stara, da nam lahko pomaga. Pravzaprav, je vse okraske samo razmetala, nobenega pa obesila na drevešček. Je pa zato nastalo nekaj zanimivih fotografij 
, pa še zanimivo in zabavno je bilo.
Otroci so ga ponovno dočakali, Miklavža seveda.
Ker ga že lansko leto naša občina ni organizirala, baje da župan preveč denarja zmeče za najmlajše (tako se govori po občini), naj bi bil tudi tu vzrok, zakaj ni sv. Miklavža v Vodicah zadnji dve leti (zadnje Miklavževanje v Vodicah). Zato so občani krajevne skupnosti Utik sami organizirali miklavževanje kar v krajevni dvorani. Obisk je bil presenetljivo pozitiven. Ogromno otrok se je zbralo, v pričakovanju na Miklaža.
Kulturna točka se je pričela z pesmijo in glasnim klicanjem sv.Miklaža, ki je ponovno zamujal. So nas pa še prej obiskali angelni, nato pa še parklni, ki so divje skakali po dvorani, dokler jih Miklavž ni umiril. Povprašal je otroke, če so pridni in najbolj glasen je bil naš Žiga, da je priden za dva
Na koncu pa je razdelil še darila najmlajšim in obljubil, da se naslednje leto ponovno vrne.
Zadnji komentarji