Gregor Krašnja: event photography

Sem že popolnoma v pričakovanju pomladi. Dovolj imam zime in tega hladnega vremena.  Narava se bo pričela prebujati in ponovno bo bolj zanimivo.

Po soteski Pekla je res zanimivo. Zato se z veseljem vračam v to sotesko pri Borovnici.

Do tega slapu je pa potrebno kar nekaj spretnosti. Najprej se vzpenjaš po ozkih in navpičnih stopnicah, na koncu pa še po klinih. Na vrhu te pa pričaka lep pogled na velik slap. Po napornem plezanju, so tudi zame poskrbeli, na ploščadi je klopca in mizica, tako da prideš malo do zraka

Opazovalec nad sotesko

Pogled iz Sv. Ane  je res prečudovit na Ljubljansko barje.

Če pa se še kakšna meglica vleče po barju, je pa še bolj zanimivo.

Včerajšnje lovljenje meglic ni bilo uspešno, zato sem poskusil tudi druge tehnike. Tako da je bolj zanimivo. Preteklo je že kar nekaj časa od zadnje objave Tilt-shift.

Vrstne hišice

Most.

Praznični dan se je pričel že zelo zgodaj. Ura je bila nastavljena na peto zjutraj. Fotografska oprema je bila že pripravljena, še toplo se oblečem in na Ljubljansko barje. Na dvorišču me je že čakal Rok. Opremo sva zložila v avto in počasi na pot. Ceste so bile še popolnoma prazne. Vse še spi, midva pa že na poti proti Brezovici.

Bilo nas je kar nekaj dogovorjenih za jutranje fotografiranje, zato smo se zmenili na parkirišču trgovine. Jutranji prihod na dogovorjeno točko. Nekdo naju je že prehitel, Drago in Stanko. Čakamo še Anžeta, ki pa ni veliko zamudil.

Vso opremo pretovorimo v dva avtomobila in na pot proti Sv.Ani.

Upali smo na jutranje meglice, ki so bolj običajne za poletne dni in ne za zimske. Mogoče pa bomo imeli srečo in nam ne bo potrebno čakati na poletna jutra.

Hitro smo na vrhu hriba, ker smo se pač peljali z avtomobili, peš bi bilo preveč zamudno, pa še vso težko opremo ni prijetno nositi v hrib. Sploh pa v jutranjih urah. Hitro si nastavimo aparate, postavimo na stative in zasedemo kar najboljše položaje.

Da pripišem, ponovno smo bili prvi na vrhu. Nikogar, samo mi navdušeni ljubitelji fotografije.

Kmalu se nam je pridružil še en fotografski ljubitelj in bil presenečen, da nas je toliko že pred njim na vrhu hriba. Je pač Sv. Ana zelo priljubljena destinacija za fotografe. Počasi se je sonce pričelo prebujati. Seveda ni vzhajal tam kot ga pričakujemo poleti, vendar popolnoma na drugi poziciji, bolj za hribom. Tako da je prej posvetil po barju, šele nato smo ga zagledali iza hriba.

Verjetno je to eden  tistih dni, ki ni ne duha ne sluha o meglicah. Smo pač morali fotografirati vse drugo, samo da je bilo zanimivo.

Bolj ko se je sonce dvigalo, bolj je bilo toplo, pa tudi pihati je pričelo.

Okoli pol devete je bil že čas, da se spustimo v dolino. Nekateri smo nadaljevali pot še do Borovnice, bolj natančno v Pekel. Tam kjer sem bil že prejšni teden.

Tu je bilo veliko bolj hladno, pravzaprav je bil mraz, vendar hoja v hrib te kar hitro ogreje. Bilo je več vode kot prejšnič.

Fotografije pa naslednjič.

Ponovno malo igranja z obdelavo fotografije.

Tokrat slapovi Pekla.

Zadnje čase nikakor ne najdem dovolj časa za fotografiranje. Zato se moram večkrat vračat v arhiv in izbrskat kaj zanimivega.

Zgradba Name v Ljubljani.

Občasno si človek pač zaželi nivo sladkorja dvigniti.

… 5. rojstni dan. Pravzaprav ima rojstni dan v Decembru, sedaj je samo praznovala.

Nekaj povabljencev sploh ni bilo, zagodlo jim je vreme. Samo v Logatcu je zapadlo 20 cm novega snega, pa bi rekel, da ga je še kakšen cm več. Pri nas doma, pa ga ni bilo niti za vzorec.

Je pa lepo, da se vsa družina in prijatelji takole zbere, na takelih srečanjih, neglede na vreme.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Redkogdaj se zgori, da se Žiga in Neža skupaj igrata. Včasih pa pride tudi tak trenutek, da se skupaj vsedeta za par minut in mirujeta v igri. Dialog postane zelo zanimiv

Pri nekaterih igrah, je Neži v pomoč Žiga, kot pri tej ko sem ju slikal.

Fletna igrača, za treniranje spretnosti.

Neža včasih ne sodeluje

Žiga mora pokazati, da je hitrejši.