Le kje bi to lahko dobil, kot v Bohinju. Narava je prekrasna, kjer se res lahko spočijem in odmaknem od vsakodnevnega norenja.
Ukanc, most čez Savico.
Saj bi šel tudi v hribe, pa je tudi tam postalo kot v nekaterih turističnih krajih. Zato se vedno rad vračam v ta Bohinjski kot.
Dimnik Ljubljanske toplarne, ujet v steklu ene od stavb v Ljubljani.
Žiga in Neža obožujeta vlake. Kadar smo v Zalogu, jih pač moramo videti.
Ponovno pretvorjena v črnobelo. Nekako mi bolje deluje kot barvna.
Pravzaprav Trije Kralji na Pohorju.
Ponovno Bohinj. Že velikokrat povedano, meni najljubši konec Slovenije. Tu se nikoli ne moreš naveličati fotografirati prekrasne narave.
Prav vesel sem, ko se nekaj novega naučim, ali kaj novega izvem o programu Lightroom. Že dolgo nazaj, ko sem prvič spoznaval program. Od takrat ga bolj intenzivno uporabljam. Pravzaprav ga uporabljam skupaj z Photoshopom, pač odvisno kaj potrebujem.
Kot rečeno, sem danes zvedel par novih zanimivih stvari o Lightroomu, nekaj pa sem jih samo obnovil. Stvar je zelo enostavna, sploh če fotografiraš v RAW formatu, kjer imaš vse odprte možnosti obdelave, brez da bi izgubil ogromno podatkov fotografije in jo z tem uničil, tako kot se to zgodi pri JPG datoteki, ki je že obdelana.
Sprehod po Bohinjskem gozdu. Bilo je lansko leto. Sedaj že lahko tako rečem, saj smo pred dvema dnevoma zakorakali v novo leto.
Bolj ko gledam tole fotografijo, bolj mi misli odhajajo nekam drugam, v nek drug prostor. V resnično življenje. Dokler nekomu nekaj daješ in si za njega koristen, je vedno okoli tebe, ko pa ga potrebuješ ga ni od nikoder, ali pa celo pozabi, da obstaja.
In kdo bo sedaj pomagal temu podrtemu drevesu? Verjetno nihče. Strohnel bo na istem mestu, kot je živel celo življenje.
Zadnji komentarji