Gregor Krašnja: event photography

Otroci so ga ponovno dočakali, Miklavža seveda.

Ker ga že lansko leto naša občina ni organizirala, baje da župan preveč denarja zmeče za najmlajše (tako se govori po občini), naj bi bil tudi tu vzrok, zakaj ni sv. Miklavža v Vodicah zadnji dve leti (zadnje Miklavževanje v Vodicah). Zato so občani krajevne skupnosti Utik sami organizirali miklavževanje kar v krajevni dvorani. Obisk je bil presenetljivo pozitiven. Ogromno otrok se je zbralo, v pričakovanju na Miklaža.

Kulturna točka se je pričela z pesmijo in glasnim klicanjem sv.Miklaža, ki je ponovno zamujal. So nas pa še prej obiskali angelni, nato pa še parklni, ki so divje skakali po dvorani, dokler jih Miklavž ni umiril. Povprašal je otroke, če so pridni in najbolj glasen je bil naš Žiga, da je priden za dva

Na koncu pa je razdelil še darila najmlajšim in obljubil, da se naslednje leto ponovno vrne.

Vedno berem, da so Lego kocke za vse generacije. Pa še res je tako. Namenjene so otrokom, starši se pa igramo z njimi. Tudi pri nas doma je tako. Običajno jih vsaj pospravljam, če ne zlagam. Saj jih mora nekdo, ker jih Žiga običajno samo v kot porine in soba je pospravljena. Pri zlaganju mi vedno pomaga, tako da hitro sestaviva v prvotno stanje.

Tokrat pa Žiga ni imel nič prstov vmes. Sem si kar dva pajacka sposodil in naredil nekaj fotografij. Bi pa bolje izpadlo z kakšnimi miniaturnimi figuricami v podobi človeka. Če kdo ve, kje se jih da dobiti, pa kar na dan z besedo.

Pri nas smo že okrasili drevešček

Najdemo ga skorej povsod po naših gozdovih. Cvetličarji ga dodajajo kot dekoracijo k šopkom in pri tem mastno računajo.

Meni pa je bil zanimiv zaradi rdečih jesenskih barv.

Štefan je zopet izgubil svoje kolo.

… so bili gostje

… je bila polna življenja.

… so bile cvetlice.

… je imela toplo ognjišče.

Žiga in Neža v dedijevem naročju.

Pri sosedih imajo vsake pol leta več mačk. Tudi tokrat ni izjema.

Včasih nesem fotoaparat samo na sprehod in upam na dober posnetek. Ta dan nisem našel nič zanimivega, razen enega močerada, ki je igral palačinko. To pa vas sigurno ne zanima, zato sem izbral tole

Ker že nekaj časa fotografiram v RAW formatu, je bilo to tudi tokrat. Fotografija prihaja iz serije jutranjih fotografij, nad Ljublano. To je bila prva fotografija narejena to jutro. Zaradi jutranje zaspanosti, nisem popolnoma nič spreminjal nastavitev. Nastavitve so ostale, kot sem nazadnje pustil. Nastala je skoraj popolna tema. Na prvi pogled, bi rekel, da je samo za izbris. Ker pa tega na kartici ne počnem, temveč to naredim šele doma, sem fotografijo pustil na spominski kartici. Doma sem fotografije prenesel na PC, šele nato sem formatiral kartico.

Iz te serije, sem že nekaj fotografij predstavil tukaj, tole pa kot za hec poskusil malo obdelat v programu LR.  Ker je bila fotografija prvotno že zelo temna, sem jo samo še posvetlil in to ponovil trikrat, tako da je bila vsaka fotografija svetlejša od originala.  Vse štiri fotografije sem nato vstavil v program za HDR in se malo še poigral z detajli, tako da je po vsej fotografiji svetlo in dobil HDR fotografijo.

Tokrat je prvič, da sem to delal z eno fotografijo in ne z tremi, kot to ponavadi, kjer sem spreminjal čas zaslonke.