Priprave so se začele že v Novembru, ko je bilo potrebno nabrati mah in les, nato pa vse dobro posušiti. Postavljali smo jih dober teden in še sedaj ko so končane, bi se dalo še kaj popraviti. Vendar bomo to pustili za drugo leto, ki pa je plan, da dodamo še pravi potoček z kakšnim mlinom.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Se pa zgodi, da tudi sem zavijem. Samo letos nisem bil na Šmarni, zato je ta fotografija iz arhiva. Bo pa po vsej verjetnosti, tudi meni Šmarna gora postala zanimiva, ker imamo drugo leto neke čudne načrte. Pa pustimo to za kasneje.

Šmartno malo drugače.

Vidljivost je bila krasna, saj je za to poskrbelo deževno vreme, ki je spralo ves smog iz ozračja. Ponovno je bil prekrasen pogled na Triglav in smučišče Krvavec.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Za kosilo, smo se torej dobili pri mojih starših, kjer je bil tudi brat Samo z družino. Lepo je videti, kompletno družino za eno mizo.

Po kosilu, se je bilo potrebno še malce odpočit in zavzel sem primeren položaj na kavču. Tako za približno pol ure. Pa saj ne moreš niti dobro zatisnit oči, ker se stalno nekaj dogaja okoli mene. Ker mi spanja niso pustili, smo se oblekli in odšli ven na hladno. Mraz je segal vse do kosti, ali pa sem imel samo jaz takšen občutek. Me je pa razvedril, tako da o spanju nisem več razmišljal.

Še najbolj so uživali otroci. Za njih sem imel občutek, da nikogar ne zebe.  Metali so se po snegu, vozili z sankami, skratka uživali v snegu. Ko pa se je sonce počasi skrilo za hiše in se je še bolj shladilo, se je bilo potrebno odpraviti domov, kjer nas je že čakač vroč čaj.

Za otroke, je sneg res nekaj enkratnega in zanimivega. Jaz pa ga imam rad na nekakšen način, samo da je nekje v hribih in ne na naših cestah, tako kot se je to zgodilo včerej.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Raztavljalcev je bilo nekaj manj, kot lani. Sta pa bila letos dva velika odra, na katerih se je odvijalo marsikaj zanimivega. Da o prvi vrsti pod odrom sploh ne govorim. Tam bi moral stati že kakšne 1/2 ure pred predstavo. Se pa nisem hotel gnesti v vsej tisti gneči, sem raje pregledal sejem. Tudi ob predstavi na odru, se je veliko dogajalo po sejmu. Ker je bila večina gledalcev pod odrom, je bila drugje bolj prosto za ogled in fotografiranje.

Mi je pa ratalo narediti nekaj zanimivih posnetkov.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Pa pustimo to. Tokrat je z nami krasila tudi Neža. Saj je že dovolj stara, da nam lahko pomaga. Pravzaprav, je vse okraske samo razmetala, nobenega pa obesila na drevešček. Je pa zato nastalo nekaj zanimivih fotografij , pa še zanimivo in zabavno je bilo.

Postavitev božičnega drevesca

6 Photos

Tudi tokrat je tako. Po res dolgem času sem se ponovno spravil pred tipkovnico in pregledovati stare fotografije in jim dodajti ključne besede (keywords). Z temi besedami, se veliko hitreje poišče željeno fotografijo in ni potrebno pregledovati kompletnega arhiva, kar pa vsi vemo, da je to zelo zamudno

Našel sem tudi t, ki jo objavljam. Je iz serije IR (infrared). Posneta pa je bila lanskega Maja in takrat sem tudi zadnjič slikal z IR filtrom. Ker mi je ta tehnika kar pri srcu, jo bom spomladi malo obnovil.

Odhod je bil ob 21h zvečer 3. Decembra, prihod v jutranji uri. Za 1100km v eno smer, smo potrebovali slabih 11ur.  V vožnji smo se menjali, tisti ki je sedel poleg voznika je moral biti buden, ostali smo lahko spali. Ustavljali smo se po potrebi ali pa nekje na 2 uri.

Prihod v Essen ob 8h zjutrej, bilo je še vse prazno, kljub ogromnem mestu. Mogoče zaradi mrazu, saj smo bili daleč na severu. Sejem odpira vrata ob 10h, mi pa smo bili dve uri prezgodej, zato smo nekaj časa čakali v kombiju, nato smo se odšli  malo pretegnit in počasi proti vhodu sejma. Bife so odprli že uro pred odprtjem sejma, kar je bilo odlično za vročo kavo, da se malo ogrejemo. Ker je to ogromen prostor (12 hal) je za ogled potreben kar mali šprint. Sejem je odprt do 18h, tako da čas kar hitro mineva. Za počasen ogled bi potrebovali dva dni, tako da je potrebno malo hitreje stopiti.

Glede pijače in hrane je pa takole. Cene so nekajkrat višje kot pri nas. Za 1/2l Cocacole je potrebno odšteti 3,5€, tu dobiš še 0,50€ nazaj, če prineseš plastenko nazaj. Za kosilo sem pojedel dva puranja zreska in nekaj krompirja, brez solate, cena 13€.  Hrana in pijača nekajkrat dražja, kot na Ljubljanskem sejmu (Link 1, link 2).

Pa ni vse tako hudo. Orodje in dodatna oprema za avtomobile, je kar nekajkrat cenejša kot v Sloveniji, za kar se res splača kupovati tam. Samo za primerjavo, kompletna omarica z orodjem je cena 1200€ pa še se da zmenit za popust.

Pot nazaj je bila malo bolj težavna. Vsaj prvih 70 km. Tropasovna avtocesta, smo se premikali po polžje 60km/h, če je bila sreča. Prihod v Ljubljano je bil ob 5h zjutrej.

Trenutno nekaj slik iz sejma, sledijo kmalu še dekleta in hostese.