Gregor Krašnja: event photography

Zadnje čase se navdošujem nad makro fotografijo

Že ničkolikokrat videno. Čebela v vsem svojem veselem delu. Naberanju cvetnega prahu in oplojevanju cvetov.

Opažam, da je vsako leto manj cvetnih pajkov. Če so bili še pred leti na vsakem drugem cvetu, jih sedaj ni od nikoder. Potem mi preostanejo samo gosenice in še nekaj drugih žuželk.

Včasih pač ne vzameš pravega objektiva z seboj. Tudi tokrat je bilo tako, vsaj v tem primeru.

Z 70-300 pač ne moreš slikati makro fotografij.

Še ena ptica iz živalskega vrta.

Ko skriva prekrasno perje.

Veliko lepši, ko pokaže svoje bogastvo.

Čeprav ima bližnji sosed dva pava za ogrado, ju ne morem nikakor slikat, ju pa zato vsakodnevno slišim. Pač, zvok je, slike ni

se nadaljuje …

Verjetno ste že vsi slišali tisto zgodbico. Kdo prinese otroke?

No ta boga živalca, ki jo poznamo pod imenom Bela Štorklja sigurno ne.

Bo potrebno še naprej raziskovat in prababicam razložit, da ta ptič nima nič z otroci. Pa kaj čmo, tudi prababice včasih izgubijo spomin.

Kakadu iz Ljubljanskega živalskega vrtu. Je pa zelo težko fotografirat skozi ozko varnostno ograjo. Zgleda, da ima ta kakadu zelo rad fotografiranje, ker je zelo rad poziral pred objektivom.

Najprej je sledil priklon.

Nato pa  se je pričelo poziranje.

Profil iz desne.

Pogled v desno in gor.

Še od zadaj.

Poglej kako lepo čopko imama.

Nadaljevanje sledi …

Ravno se sonce poslavlja od dneva, ko je čas za manjšo akcijo po domačem sadovnjaku. Jablane in češnje že cvetijo in greh bi bil, da ne slikam teh lepot.

Me pa preseneča ena stvar. Ni toliko čebel kot prejšnja leta. Vsake toliko kakšna prileti. Lani jih je bilo bistveno več. Torej se le uresničuje, da so strupi zdesetkali vse panje.

Mehak pristanek na cvetu.

Cvetovi jablane.

Redko nastane tudi gneča na cvetu.

Te dni se odvijata kar dve razstavi dinozavrov. Mi smo si jo ogledali v Volčjem potoku. Smo pa naredili manjšo napako, ker smo si zadevo ogledali v nedeljo, ko je bila ogromna množica ljudi v parku, poleg omenjenih dinozavrov. Nekateri so bili kar zanimivi za fotografiranje.

Prav pri slikanju je nastajala največja težava. Kljub opozorilnim tablam in ograji, se večinoma staršev ni zmenila za napise. Naj se ne dotika razstavnih eksponatov. Nekateri eksponati so bili tako oblegani, da se jih sploh ni videlo. Otroci niso krivi, če ne znajo brati. Krivec je nekje drugje.

Malica za T Rexa

Če se postavi na zadnji dve taci, vidi še dlje.

Opazovanje iza grmovja.

Tudi vrh krošenj se da osmukat, samo če si dovolj velik.

Takole je pračlovek videl T Rexa v zadnjih sekundah svojega življenja.

Na rože sem pa čisto pozabil. Te pa drugič.

Ni lepšega, kot se razvajat na toplem sončku.