Gregor Krašnja: event photography

Obiskali smo Loko pri Mengšu, ki stoji med Mengšom in Trzinom. Za ta kraj smo slišali, da na pred večer gregorjevega spuščajo ladjice po Pšati. Pa smo se odpravili. Prispeli smo še preden se je zmarčilo. Nekaj ladjic je bilo že v vodi in čakale na spust.

Žal pa se to ni zgodilo, niso niti lučk prižgali na ladjicah, kaj šele da bi jih spustili po reki navzdol. Razočarani smo zapustili Loko in se odpravili domov.

Naslednje leto bomo obiskali drugi kraj, kjer bo več dogajanja.

Še vedno brez prave ideje!

Pogled na večerni Ptuj iz gradu

Prekmurje, Goričko, Selo.

Spet eden tistih dni, ki jih nikakor ne prenesem. Megla, pa dež in vse se nekako ponavlja. Te jesenski dnevi mi gredo že počasi res na živce. Jesen se že vleče in vleče, vremena pa nobenega (sonce čez cel dan). Vsaj nekaj sončka, tako za pokušino. Nimam nič proti mrazu, samo da je sonček. Sedaj ga pa imamo samo za oblaki in gosto meglo.

In kaj mi preostane. Da se malo bolje počutim, grem pregledovati stare arhivske fotografije.

In našel sem eno tako meni zanimivo, ko sem že čisto pozabil na njo. Pot na Rašico in tik pred vrhom koča na Rašici v jesenskih barvah.

Danes bo to ravno prava fotografija

Jutri pa nekaj novega

Občasno se tudi nebo obarva v rdeče.

Fotografiranje oblakov mi je vedno veselje. Vidiš razne obrise na nebu. Včasih pa se ne nariše popolnoma nič, tako kot danes.

Je bil pa proti večeru krasen sončni zahod. Nebo se je pobarvalo v rdeče in oblaki so tako lahkotno plavali po nebu.

Tudi te sem fotografiral, žal iz napačnega položaja, preveč žic imamo okoli hiše.

Te oblaki so bili fotografirani uro pred sončnim zahodom. Redko uporabljam zaslonko popolnoma zaprto, tokrat samo F22, stativ in neskončno ostrenje. Ni mi bilo všeč, kar je nastalo.

Zato sem se meni priljubljenem Lightroomu malo poigral z fotografijo in nastala je ta umenost

Lovljenje še zadnjih dnevnih žarkov je vedno zanimivo, sploh če je to iz fotografskega vidika. Vsi predmeti dobijo bistveno drugačne barve, kot če sončna svetloba pada direktno na njih.

Odpravil sem se ponovno na domači vrt. Tam se vedno najde kaj zanimivega. Tudi tokrat, polno cvetja. Na cvetju pa različne žuželke.

Čebela

Metulj

Družbo so mi delale čebele in metulj.

Na dopustu mi ni dala žilica, da nebi naredil še  kakšen foto lov za raznimi žuželkam.

Ni mi bilo potrebno daleč hoditi, ko sem zagledal prvo pajkovo mrežo. Po vzorcu mreže je bilo videno, da tu domuje Osji pajek. Še malo bolj se ji približam in ga zagledam. To sploh ni pajek, temveč pravi lovec, ki čaka na svojo žrtev popolnoma nepremično. Po velikosti, sem ga ocenil na hitro okoli 10 cm +, doma pa ko sem fotografijo prenesel v PS, sem ga dejansko premeril z ravnilom. Neverjetno, od noge do noge je pokazalo ravnilo 16 cm, trup od glave pa do zadka pa celih 5 cm. Nič čudnega, ko je padla majhna muha v mrežo se sploh ni zganil, to zanga ni niti predjed. Naredil sem par fotografij, dokler je bil še voljen pozirat, še prej sem ga oslepil z bliskavico, tako da je bil popolnoma primeru.

Šel sem malo pogledati naokoli, če je kakšna kobilica kje na zalogi. Nič okoli, sem pa našel še en lep primerek pajka malo naprej od prvega. Tudi ta ni bil nič manjši. Verjetno sta v sorodu. Tudi drugega sem fotografiral na enak način kot prvega.

Večerje pa nisem našel ne za enega in ne za drugega pajka. Verjetno tudi ta dan nista stradala.

Iz arhiva, Stari grad pri Smledniku.

Odpravil sem se na stari grad pri Smledniku v soboto proti večeru. Peljal sem se preko Vodic, proti Medvodam, že v Zapogah pa sem ga videl na vru hriba. Tolikokrat sem se že peljal mimo, vendar nikoli me ni pot zanesla v ta konec. Ko sem se pripeljal v Smlednik, je lepo označena pot do Starega gradu in do Kalvarije, ki se jo vidi že iz Zbilja, samo v hrib je potrebno pogledati. Cesta do starega gradu je odlično označena, tako da se je nemogoče izgubiti. Takoj ko se pripeljem do roba gozda, že je označeno parkirišče, kjer pustim avto in se odpravim proti vrhu. Po dobrih dvajsetih minutah hoje v hrib, prispem na vrh. Na kar vidim, da se nekateri pripeljejo kar do vrha. Po eni strani sem bil besen, da sem spodej pustil avto in vso opremo nosil do vrha, po drugi strani pa je bila to odlična rekreacija.

Stari grad, je pravzaprav ena velika ruševina, ki je od gradu ostal samo stolp.

Fotografija, pretvorjena v HDR.

Je pa prekrasen razgled na okoliške kraje.

Panorama sestavljena iz osmih fotografij. Fotografije pa so nastale brez stativa, ker se mi ga ni dalo nositi v hrib.  Če pa bolje pogledate, se pa v ozadju vidi Šmarna gora

Spet slabo vreme!

Ena iz domačega kraja.