… 5. rojstni dan. Pravzaprav ima rojstni dan v Decembru, sedaj je samo praznovala.
Nekaj povabljencev sploh ni bilo, zagodlo jim je vreme. Samo v Logatcu je zapadlo 20 cm novega snega, pa bi rekel, da ga je še kakšen cm več. Pri nas doma, pa ga ni bilo niti za vzorec.
Je pa lepo, da se vsa družina in prijatelji takole zbere, na takelih srečanjih, neglede na vreme.
Vesele praznike in srečno v novem letu 2010, da se vam vse skrite želje uresničijo.
Tako kot vsako leto, imamo tudi letos postavljene jaslice. Letos so še za odtenek večje kot prejšna leta.
Priprave so se začele že v Novembru, ko je bilo potrebno nabrati mah in les, nato pa vse dobro posušiti. Postavljali smo jih dober teden in še sedaj ko so končane, bi se dalo še kaj popraviti. Vendar bomo to pustili za drugo leto, ki pa je plan, da dodamo še pravi potoček z kakšnim mlinom.
Končno se je vreme malo popravilo. V začetku tedna sneg in mraz, konec tedna pa dež in spomladanske temperature. Po včerejšnem močnem deževju se je danes pokazalo sonce in škoda bi bilo sedeti doma ter gledati skozi okno.
Vidljivost je bila krasna, saj je za to poskrbelo deževno vreme, ki je spralo ves smog iz ozračja. Ponovno je bil prekrasen pogled na Triglav in smučišče Krvavec.
Ponovno je prišel čas, za postavitev božičnega drevesca. Ker skrbimo za okolje in našo preljubo Zemljico, zato krasimo imitacijo pravega dreveščka. Je pa res, da tudi pri tej izdelavi uničujemo okolje in prostor.
Pa pustimo to. Tokrat je z nami krasila tudi Neža. Saj je že dovolj stara, da nam lahko pomaga. Pravzaprav, je vse okraske samo razmetala, nobenega pa obesila na drevešček. Je pa zato nastalo nekaj zanimivih fotografij 
, pa še zanimivo in zabavno je bilo.
Otroci so ga ponovno dočakali, Miklavža seveda.
Ker ga že lansko leto naša občina ni organizirala, baje da župan preveč denarja zmeče za najmlajše (tako se govori po občini), naj bi bil tudi tu vzrok, zakaj ni sv. Miklavža v Vodicah zadnji dve leti (zadnje Miklavževanje v Vodicah). Zato so občani krajevne skupnosti Utik sami organizirali miklavževanje kar v krajevni dvorani. Obisk je bil presenetljivo pozitiven. Ogromno otrok se je zbralo, v pričakovanju na Miklaža.
Kulturna točka se je pričela z pesmijo in glasnim klicanjem sv.Miklaža, ki je ponovno zamujal. So nas pa še prej obiskali angelni, nato pa še parklni, ki so divje skakali po dvorani, dokler jih Miklavž ni umiril. Povprašal je otroke, če so pridni in najbolj glasen je bil naš Žiga, da je priden za dva
Na koncu pa je razdelil še darila najmlajšim in obljubil, da se naslednje leto ponovno vrne.
Prišel je dan, ko je tudi Žiga sedel v šolske klopi. Prihod šolskega leta se je že dolgo veselil, tako kot sem se ga tudi jaz, vendar me je kmalu minilo. Pa pustimo moje šolske dni, ker bi imel nekdo veliko za povedat (moj oče).
Kot rečeno, je Žiga že komaj čakal ta dan, da stopi z novo torbo v prvi razred. Vendar prvi dan otroci še niso prihajali v šolo z šolskimi torbami, temveč naslednji dan. Prvi dan je bil dan spoznavanja.
V garderobi so se vsi prvošolci zbrali, nato pa jih je učiteljica pripeljala v dvorano, kjer so jih pozdravili še otroci drugega in tretjega razreda, kateri so jim tudi zavezali rumene rutke okoli vratu. Bo pa to zelo zanimiv razred, ker jih je v prvem razredu samo 9 otrok. Ti otroci hodijo v podružniško šolo, ki spada k matični Osnovno šoli Vodice. So tako majhna skupina, da bo kar veselje delat z njimi, so bile besede ene od učiteljic. Bomo slišali kako je pa v resnici že na prvem sestanku.
Žiga, danes je tvoj dan, 1. dan Osnovne šole.
Še zavežem si čevlje in lahko gremo.
Topel sprejem v dvorani šole.
Prihod v dvorano.
Špalir z rumenimi rutkami.
Vsak ima svojo.
Vsi imajo rumene.
Dobrodošljico jim je zaželel tudi g. župan.
Po napornem prvem dnevu, si pa že lahko privoščijo pošteno malico.
Rutka, je že obležala na mizi.
Ja, vsem želim veliko sreče in zdravja v letu 2009. Naj se vam izpolnijo vse skrite želje. Denarja si ne želite, ker sem si ga že sam zaželel hehe.
Enako želim tudi sebi, obljubim, pa da bom sedaj bolj priden in večkrat objavil kakšno fotografijo.
Tule sva z našo Nežo malo nagajala mamici, ko je vlekla balončke iz smrečice. Mami se je pa jezila. Bilo je zabavno
Ne zgodi se velikokrat, da v naši vasi nekaj odprejo. Tokrat je bila otvoritev šolske avtobusne postaje. Pa da ne bo pomote, avtobusno postajo smo že imeli, vendar je bila na nevarnem odseku, kjer se je pred leti zgodila tragična nesreča. Kot rečeno, premaknili so jo iz zelo prometne glavne ceste na stransko cesto, kjer bodo otroci sedaj bolj varni.
Zbrali so se skoraj vsi občinski veljaki z županom na čelu. Sledilo je nekaj kulturnih dogodkov, glavni govor župana in še zadnje dejanje, prerez vrvice. Tako je bilo uradno dejanje gotovo, sledila je še zabava, kot se za take dogodke spodobi.
Se mi je pa zgodila mala nevšečnost točno na koncu uradnega dela. Zmanjkalo mi je baterije v aparatu, tako da ne boste mogli videt koliko se je jedlo in pilo. Si pa samo malo zamislite.
Par kulturnih točk, pred otvoritvijo.
Ni se nas veliko zbralo, je pa bilo zabavno.
Glavni govornik. G. župan Brane Podboršek.
Glavno dejanje, prerez vrvice in avtobusna postaja je uradno odprta.
Za spomin jo še del spravimo.
Portret g. župana.
Poleg avtobusne postaje stoji spomenik padlim borcem Rašiške čete, ki so padli v drugi svetovni vojni. Spomenik je tu stal že prej, sedaj so ga samo očistili in uredili okolico.
Zadnji komentarji