Tokrat se je peklo za 60. rojstni dan moje mame (vse najboljše mami) in za praznik Velike noči zbrala kompletna naša družina. Lepo je bilo in veselo, tudi vreme nam je zdržalo.
Bomo pa kmalu ponovili, ne 60 ampak kakšno drugo obletnico. Važno je samo da se družimo in hranimo družino skupaj.
Glavni mojster žara. Prejšnji dan pa glavni kuhar kotla in izvrstnega golaža.
Obiskali smo Loko pri Mengšu, ki stoji med Mengšom in Trzinom. Za ta kraj smo slišali, da na pred večer gregorjevega spuščajo ladjice po Pšati. Pa smo se odpravili. Prispeli smo še preden se je zmarčilo. Nekaj ladjic je bilo že v vodi in čakale na spust.
Žal pa se to ni zgodilo, niso niti lučk prižgali na ladjicah, kaj šele da bi jih spustili po reki navzdol. Razočarani smo zapustili Loko in se odpravili domov.
Naslednje leto bomo obiskali drugi kraj, kjer bo več dogajanja.
Včerajšnje lovljenje meglic ni bilo uspešno, zato sem poskusil tudi druge tehnike. Tako da je bolj zanimivo. Preteklo je že kar nekaj časa od zadnje objave Tilt-shift.
Vrstne hišice
Most.
Praznični dan se je pričel že zelo zgodaj. Ura je bila nastavljena na peto zjutraj. Fotografska oprema je bila že pripravljena, še toplo se oblečem in na Ljubljansko barje. Na dvorišču me je že čakal Rok. Opremo sva zložila v avto in počasi na pot. Ceste so bile še popolnoma prazne. Vse še spi, midva pa že na poti proti Brezovici.
Bilo nas je kar nekaj dogovorjenih za jutranje fotografiranje, zato smo se zmenili na parkirišču trgovine. Jutranji prihod na dogovorjeno točko. Nekdo naju je že prehitel, Drago in Stanko. Čakamo še Anžeta, ki pa ni veliko zamudil.
Vso opremo pretovorimo v dva avtomobila in na pot proti Sv.Ani.
Upali smo na jutranje meglice, ki so bolj običajne za poletne dni in ne za zimske. Mogoče pa bomo imeli srečo in nam ne bo potrebno čakati na poletna jutra.
Hitro smo na vrhu hriba, ker smo se pač peljali z avtomobili, peš bi bilo preveč zamudno, pa še vso težko opremo ni prijetno nositi v hrib. Sploh pa v jutranjih urah. Hitro si nastavimo aparate, postavimo na stative in zasedemo kar najboljše položaje.
Da pripišem, ponovno smo bili prvi na vrhu. Nikogar, samo mi navdušeni ljubitelji fotografije.
Kmalu se nam je pridružil še en fotografski ljubitelj in bil presenečen, da nas je toliko že pred njim na vrhu hriba. Je pač Sv. Ana zelo priljubljena destinacija za fotografe. Počasi se je sonce pričelo prebujati. Seveda ni vzhajal tam kot ga pričakujemo poleti, vendar popolnoma na drugi poziciji, bolj za hribom. Tako da je prej posvetil po barju, šele nato smo ga zagledali iza hriba.
Verjetno je to eden tistih dni, ki ni ne duha ne sluha o meglicah. Smo pač morali fotografirati vse drugo, samo da je bilo zanimivo.
Bolj ko se je sonce dvigalo, bolj je bilo toplo, pa tudi pihati je pričelo.
Okoli pol devete je bil že čas, da se spustimo v dolino. Nekateri smo nadaljevali pot še do Borovnice, bolj natančno v Pekel. Tam kjer sem bil že prejšni teden.
Tu je bilo veliko bolj hladno, pravzaprav je bil mraz, vendar hoja v hrib te kar hitro ogreje. Bilo je več vode kot prejšnič.
Fotografije pa naslednjič.
Petrina želja, da ima pred porodom še nekaj fotografij. Pogoji so bili težki, Petre nisem preveč obremenjeval. Fotografije so nastale čisto v zabavnem vzdušju 
Pa še dobra novica. Danes je Petra povila zdravo deklico
Že nekaj dni se je govorilo o dnevu, ko bo Slovenija igrala proti Angliji. Sam sem se odločil, da ta dan preživim v Ljubljani med našimi navijači.
Začetek tekme sem pričakal v avtomobilu, ker je promet enostavno obstala in smo se premikali po polžje. Na sreče sem kar hitro našel parkirno mesto in se odpravil proti centru prestolnice. Žal sem že med potjo slišal negodovanje navijačev, kar je lahko pomenilo samo eno. Anglija je povedla z 1:0. Rezulta še ni bil tako katastrofalen, če bi na drugi tekmi ZDA proti Alžiriji igrala neodločeno. V tem primeru se uvrstita v nadaljne tekmovanje Anglija in Slovenija. Kar bi bilo za nas zadovoljivo.
Ko je sodnik piskal konec tekme, se je rajanje začelo, pa čeprav je Slovenija izgubila. Rezultat na drugi tekmi pa je bil ugoden še v 91 minuti, neodločeno. Nato pa se je zgodila katastrofa. V zadnji minuti so Američani zadeli gol in vsi naši upi so bili pokopani.
Še nekaj današnjih utrinkov iz Ljubljane.
Po štirih letih smo ga ponovno dočakali. Ja, svetovno prvenstvo v nogometu. Zadnje dneve, tedne in mesece, se samo o tej stvari še govori. Tokrat pa še bolj, ker smo v elitni skupini tudi mi Slovenci. V naši skupini so še Angleži, Američani in Alžirci. Nihče ni nepremagljiv za naše fante, tako da imajo vse možnosti za napredovanje. Naši fantje bodo prvo tekmo odigrali proti Alžiriji 13.6. , drugo proti Američanom 18.6 in tretjo (upam da ne zadno) proti Angležom 23.6.
Slovenska izbrana vrsta z selektorjem Kekom, držite se, kajti z vami je vsa Slovenija.
Tudi pri nas doma je že vse pripravljeno. Prva vrsta je že zasedena, tako da bom gledal ponovno iz ozadja.
Kakadu iz Ljubljanskega živalskega vrtu. Je pa zelo težko fotografirat skozi ozko varnostno ograjo. Zgleda, da ima ta kakadu zelo rad fotografiranje, ker je zelo rad poziral pred objektivom.
Najprej je sledil priklon.
Nato pa se je pričelo poziranje.
Profil iz desne.
Pogled v desno in gor.
Še od zadaj.
Poglej kako lepo čopko imama.
Nadaljevanje sledi …
Dan upora proti okupatorju, dan Osvobodilne fronte, lahko tudi krajše, Dan OF.
Lepo da se spomnimo vseh teh dogodkov ki so se odvijali pred skoraj 70. leti. Nekateri posamezniki bi najraje te dogodke pospravili v pozabo. Že pred časom pa sem dobil v roke učbenik, ki je zelo okrnjen glede Slovenske zgodovine. Manjka kar nekaj poglavij, ki smo se jih mi morali zelo temeljito naučiti v Osnovni šoli.
Spomenik v Solkanu
Mogoče, pa se ta izgubljeni del zgodovine še kdaj vrne v učbenike!
Že nekaj časa nazaj, sem prijatelju Roku svetoval o odprtju foto bloga, pa se ni in ni mogel odločiti za to. Sedaj, pa se mu je nabralo že kar nekaj foto materijala, je končno popustil in že včerej objavil svoje prve fotografije na novo odprtem blogu.
Da ne pozabim še povezave do bliga, tukaj je.
Zadnji komentarji