Vedno raje hodim po mestu in opazujem ljudi. Če pa se najde še kakšen zanimiv detajl, tako kot pri zadnji objavi, sem še bolj vesel.
Včasih pa popolnoma nekaj drugega. Bolj umirjenega.
V delčku sekunde sem se oodločil, da ju ujamem v objektiv.
V Ljubljani so pred dobrim mesecem odprli nov most čez Ljubljanico. Povezuje Petkovškovo nabrežje z Ljubljansko tržnico. Stoji med Zmajskim mostom in Tromostovjem. Sedaj imamo v samem centru Ljubljane kar 12 mostov čez Ljubljanico. Predvideni pa so še trije.
Ali bo Ljubljana postalo mesto mostov?
Ena od skolptur na mostu
Obrazi
Izgleda kot eden od mestnih uradnikov, ki ima dolg jezik 
Je pa na mostu tudi nekaj ključavnic (obešank) z raznimi ljubezenskimi sporočili.
Če sem že prikazal nekaj fotografij iz največjega festivala bodypainting, se mi je našlo še nekaj zanimivih fotografij., ki jih moram prikazat. Lepota ni bila samo slikana, bila je tudi med občinstvom, kjer bi lahko našel še kakšen platen za barvanje.
Po pogovoru, bi rekel, da je simpatična Francozinja. Vsekakor je simpatična.
Nikon, na pravem mestu.
Tip je bil nekaj posebnega, vsaj za mene.
Še nekaj uric in bo gotova.
Najprej skiciranje.
Mogoče ti pade v oči Ferrari kapica.
Kaj kupiti?
Precizno z čopičem.
Črte.
Modeli pri bodypaintingu, morajo biti pa res potrpežljivi, da se tudi po več ur ne premaknejo.
Simpatična rdečelaska.
Simpatična frizerka.
Spet zvoni telefon, pa ga ne najdem.
Še detajli in končano.
Rdečo rumena kombinacija.
Nekaj tu ne štima?
V soboto je bilo res vroče. Nič čudnega, da smo vsi iskali svojo senco za ohladitev.
Za konec pa še barve pravega mojstra.
Letos sem si pa le vzel čas in si šel v Avstrijo pogledati bodypainting festival.
Bilo je zanimivo in veliko videnega, kako umetniki poslikavajo telesa. Modeli so pri miru tudi po nekaj ur, kljub temu da je sonce močno pripekalo, da dokončajo svojo slikarsko umetnijo, ki je vsaka unikatna.
Vsakič, ko primem v roke aparat, že se mi pridruži Neža. Na vsak način si želi fotografiranja.
Iz Bohinja
Iz Pirana
Najbolj zanimivo pa je, da si hoče takoj ogledati slike. Ali je vse tako kot mora biti
Že nekaj dni se je govorilo o dnevu, ko bo Slovenija igrala proti Angliji. Sam sem se odločil, da ta dan preživim v Ljubljani med našimi navijači.
Začetek tekme sem pričakal v avtomobilu, ker je promet enostavno obstala in smo se premikali po polžje. Na sreče sem kar hitro našel parkirno mesto in se odpravil proti centru prestolnice. Žal sem že med potjo slišal negodovanje navijačev, kar je lahko pomenilo samo eno. Anglija je povedla z 1:0. Rezulta še ni bil tako katastrofalen, če bi na drugi tekmi ZDA proti Alžiriji igrala neodločeno. V tem primeru se uvrstita v nadaljne tekmovanje Anglija in Slovenija. Kar bi bilo za nas zadovoljivo.
Ko je sodnik piskal konec tekme, se je rajanje začelo, pa čeprav je Slovenija izgubila. Rezultat na drugi tekmi pa je bil ugoden še v 91 minuti, neodločeno. Nato pa se je zgodila katastrofa. V zadnji minuti so Američani zadeli gol in vsi naši upi so bili pokopani.
Še nekaj današnjih utrinkov iz Ljubljane.
Zadnji vikend, smo se potepali po Bohinju. Prva dva dni, je bilo vreme na naši strani, zadnji pa ni in ni nehalo deževati.
Ni nastalo veliko zanimivih fotografij. Plani so bili veliki, vendar v slabem vremenu nedosegljivi. Sem pa več slikal družinske člane, tako da se album polni.
Žiga na pomolu. Težko, ga je pripravit, da bi bil primeru par sekund 
Pač se je potrebno povzpet na vsako skalo.
Nedelja, slabo vreme. Nekaj posnetkov v apartmaju z dvema bliskavicama in pretvorjeno v črno belo.
Prav prijetno se je sprehajati po prestolnici. Polno je ljudi, kamor pogledaš. Lokali so polni in ni videti, da bi recesija udarila tudi tu. Je bilo pa zanimivo opazovat ljudi na ulici. Zanimivo se je postaviti na lokacijo, kjer nisi vsem na očeh. Fotoaparat je pripravljen in samo škljocaš.
Taka prireditev brez punc pač ne gre.
Laseer
Yamaha
Repsol
Pia
Nina
Honda
Ferrari
Ducati
Ducati 2x
V mreži
RSS