Pustna soboto smo si nekateri vzeli čisto po svoje. Namesto, da bi slikali kakšno pustno povorko, smo se odločili za Ljubljansko barje in obisk tehničnega muzeja Bistra. Na žalost je bil muzej zaprt, okolica pa je tudi v zimskem času zelo fotogenična.
Predjamski grad v spomladanskem času.
Kaj morem, mi je pač všeč, Dolžanova soteska in HDR. Še ena iz sobotnega potepanja.
Nedelja se je ponovno pričela mnogo prezgodej. Že ob 6h zjutrej. Pač otroci ne morejo spati in z tem tudi jaz ne.
Današnji plan je bil obisk Dolžanove soteske. Upam da mi bo uspelo, sem si mislil. Pogledam skozi okno, seveda je bilo še temno. Pristavil sem kavo, ta čas pa se je že danilo zunaj. Pogledam skozi okno in meteorologi se niso zmotili. Sneži! Tako močno sneži, da se sosedove hiše sploh ne vidi. Bil sem v dilemi? Iti ali ne iti? Grem, pa naj bo kar hoče. Odpravim se v avto in počasi proti Loki, tam sem bil zmenjen z Rokom, da se dobiva pri njemu doma. Ker še nikoli nisem bil pri njemu, sem za pomoč vklopil Tom Tom.Pogojno mi je bil v pomoč.
V Loki, pa skorej nič ne sneži. Se pravi, odločitev je bila pravilna. Iti pa naj bo karkoli. Pri Roku smo spili še eno kavo, ja to je bila moja druga, nato pa v avto in proti Dolžanovi soteski. Snega ogromno, temperature pa malo višje kot v dolini, tudi cesta je bila primerna za vožnjo z avtom. Oprema je bila kompletna, stativ, brezžično prožilo, ND filter in svetloba ravno prava. Oblaki so se že počasi trgali in postajalo je že jasno, samo v sotesko še ni posvetil sonce. Torej idealni pogoji za slikanje z dolgimi časi.
Do dobre pozicije je bilo potrebno kar po celem snegu. Dvakrat se mi je odrlo do pasu, ker ni bilo videti lukne, sreča brez poškodb, ampak kaj čem, je potrebno malo potrpeti.
Do 12h sva poslikala kar se je dalo, nato pa je v sotesko posijalo sonce in veselja je bilo konec. V sotesko pa kmalu, samo toliko, da se sneg malo stopi in potem ponovimo vajo.
Ponovno Bohinj. Že velikokrat povedano, meni najljubši konec Slovenije. Tu se nikoli ne moreš naveličati fotografirati prekrasne narave.
Prav vesel sem, ko se nekaj novega naučim, ali kaj novega izvem o programu Lightroom. Že dolgo nazaj, ko sem prvič spoznaval program. Od takrat ga bolj intenzivno uporabljam. Pravzaprav ga uporabljam skupaj z Photoshopom, pač odvisno kaj potrebujem.
Kot rečeno, sem danes zvedel par novih zanimivih stvari o Lightroomu, nekaj pa sem jih samo obnovil. Stvar je zelo enostavna, sploh če fotografiraš v RAW formatu, kjer imaš vse odprte možnosti obdelave, brez da bi izgubil ogromno podatkov fotografije in jo z tem uničil, tako kot se to zgodi pri JPG datoteki, ki je že obdelana.
Veliko ljubljančanov od tu začno pohod na eno najbolj priljubljenih hribovskih destinacijo, Šmarno goro. Meni osebno ta ni najljubša, imam raje Rašico. Je manj gneče.
Se pa zgodi, da tudi sem zavijem. Samo letos nisem bil na Šmarni, zato je ta fotografija iz arhiva. Bo pa po vsej verjetnosti, tudi meni Šmarna gora postala zanimiva, ker imamo drugo leto neke čudne načrte. Pa pustimo to za kasneje.
Šmartno malo drugače.
Nekaj deklet iz omenjenega showa.
… v prenovljeni preobleki. Od sedaj naprej se bodo moje fotografije pojavljale tukaj. Še vedno ste dobrodošli na ogled fotografij, tudi komentirate lahko posamezne fotografije, za kar bom še posebno vesel. Če bo padla kakšna graja, se bom poskusil da zadevo izboljšam, če pa vam bodo fotografije všeč in jih boste pohvalili, se bom ravno tako še bolj trudi.
Blog je postavljen, nekaj se bo še spremenilo z časom, tako da ne bo dolgčas. Stari blog na www.kreg-slo.blogspot.com bo še nekaj časa deloval, dokler se ne navadite na novega.
Sv. Ana je hribček, ki se vspenja nad Podpečjo. Do vrha se pripeljemo po cesti na Rakitno, nato pa kmalu zavijemo iz glavne ceste levo proti urejenemu parkirišču. Skoraj do vrha se pride tudi z avtomobilom, ni pa dovolj prostora za veliko avtomobilov, nato pa še par minut peš v hrib.
Mi smo se peljali z vso fotografsko opremo skoraj do vrha, ker smo vedeli, da tako zgodej ni še nikogar. Res smo bili zgodej, lahko rečem da je ura kazala tam okoli 5:15 zjutraj. Smo pač hoteli ujeti jutranje meglice, kar nam je tudi uspelo.
Z vrha je prekrasen razgled nad Ljubljanskim barjem. Če bi kdo rad doživel ta krasen jutranji dogodek, mora biti res zgodej na vrhu, drugače je pa tudi ob drugih urah verjetno lep razgled.
Mi smo imeli res srečo z vremenom, ker je prejšna dva dni deževalo in je ozračje spralo smog nad Ljubljano.
Polna luna in kot sem že napisal smo bili zelo jutranji. Po exifu je ta fotografija nastala ob 5:15 uri zjutraj.
Ko luna zaide in odide v dnevni počitek …
… se na drugi strani prebodi sonce.
HDR, sestavljen iz štirih fotografij.
Nočni metulj.
Meglice na Ljubljanskem barju.
In še
Ponovno HDR, tokrat samo z tremimi fotografijami.
In še meglice 
Jutranja svetloba, je res nekaj prekrasnega.
Moj obris v meglici.
Golobčka, sta nas prišla opazovat.
RSS