Gregor Krašnja: event photography

Že velikokrat sem bral, da za dobro fotografijo je potrebno zgodaj vstati. In če imaš nespečnost, je najbolje to izkoristiti. So še popravni izpiti proti večeru, ko je svetloba podobna jutranji.

Prav težko, sem vstal iz postelje, ko je zvonilo ob peti uri zjutraj. Oprema je bila že pripravljen, tako da samo vse skupaj vržem v avto in že sem na poti proti Ljubljanskemu barju. Na cestah še vse mirno, samo tu in tam nekaj avtomobilov.  Hitro sem prispel na zbirno točko, kjer sta me že čakala Drago in Darja. Opremo smo preložili v en avto in se odpravili na točko fotografiranja. Moram pa še omenit, da je bilo že ob šestih dopoldne zelo vroče, tako da smo bili kar malo razočarani, ker nas niso pričakale meglice., zato pa so nas napadali krvoločni komarji in druge nadležne žuželke. Zaradi teh žuželk smo tudi prišli na barje, bolj natančno zaradi pajkov, ki jih je tu okoli mnogo. Eden poleg drugega. Če si se enemu izognil, si se zapletel v druga dva, tako da se je bilo potrebno kar počasi premikati po terenu.

Zjutraj je fino, ko še vse leteče žuželke sedijo na svojih travah in jih ni težko ujeti. Ker pa ni bilo meglic, tudi kapljic ni bilo na žuželkah.

Poleg kobilic in drugih žuželk, se v mreži ujame še ogromno smeti in semen.

Še poleg žuželk, malo tako, postransko.

Polž, na jutranjem sprehodu.

Osji pajek, kolikor hočeš jih je tu okoli. So pa še majhni, tako da bo potrebno izlet ponoviti.

Sončenje na listu.

Pajkova mreža v jutranji svetlobi.

Čas za malico.

Ena redka kapljica, ki se je še držala lista trave.

Včasih si ne moreš predstavljati, kaj vse domuje v cipresah. Lep primer je tale pajek, ki čaka na spodobno večerjo.

Zadnje čase se navdošujem nad makro fotografijo

Že ničkolikokrat videno. Čebela v vsem svojem veselem delu. Naberanju cvetnega prahu in oplojevanju cvetov.

Opažam, da je vsako leto manj cvetnih pajkov. Če so bili še pred leti na vsakem drugem cvetu, jih sedaj ni od nikoder. Potem mi preostanejo samo gosenice in še nekaj drugih žuželk.

Ko se vozim po cesti jih ogromno opazim med kakšno pšenico. Ko ga pa iščem v domačem kraju, ga ne najdem. Zato sem se danes odpeljal do bližnjega polja, kjer je bilo nekaj cvetov makov.

Včasih pač ne vzameš pravega objektiva z seboj. Tudi tokrat je bilo tako, vsaj v tem primeru.

Z 70-300 pač ne moreš slikati makro fotografij.

Ponovno smo si ogledali Arboretum. Videti je bilo ogromno rož, bilo pa je tudi nekaj dinozavrov. Zanimiv obisk, težava je bila samo gneča.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Ravno se sonce poslavlja od dneva, ko je čas za manjšo akcijo po domačem sadovnjaku. Jablane in češnje že cvetijo in greh bi bil, da ne slikam teh lepot.

Me pa preseneča ena stvar. Ni toliko čebel kot prejšnja leta. Vsake toliko kakšna prileti. Lani jih je bilo bistveno več. Torej se le uresničuje, da so strupi zdesetkali vse panje.

Mehak pristanek na cvetu.

Cvetovi jablane.

Redko nastane tudi gneča na cvetu.

Vedno berem, da so Lego kocke za vse generacije. Pa še res je tako. Namenjene so otrokom, starši se pa igramo z njimi. Tudi pri nas doma je tako. Običajno jih vsaj pospravljam, če ne zlagam. Saj jih mora nekdo, ker jih Žiga običajno samo v kot porine in soba je pospravljena. Pri zlaganju mi vedno pomaga, tako da hitro sestaviva v prvotno stanje.

Tokrat pa Žiga ni imel nič prstov vmes. Sem si kar dva pajacka sposodil in naredil nekaj fotografij. Bi pa bolje izpadlo z kakšnimi miniaturnimi figuricami v podobi človeka. Če kdo ve, kje se jih da dobiti, pa kar na dan z besedo.