Gregor Krašnja: event photography

… iz 1. Svetovne Vojne. Najdete ga v Solkanu, ne daleč od železniškega kamnitega mostu.

Tu so pokopani večinoma Madžarski vojaki. Je pa vstop na samo pokopališče na lastno odgovornost, ker stoji neposredno na strmem bregu Soče in železniško progo in se je del pokopališča že vdrl v Sočo.

Spomenik padlim vojakom. Visok skorej 12m.

Zavezan trak za vejio. Simbolizira Madžarsko zastavo.

Nekaj nagrobnikov, ki so zgrmeli v Sočo, sedaj pa so prislonjeni na zid.

Pravzaprav Trije Kralji na Pohorju.

Prav vesel sem, ko se nekaj novega naučim, ali kaj novega izvem o programu Lightroom.  Že dolgo nazaj, ko sem prvič spoznaval  program. Od takrat ga bolj intenzivno uporabljam. Pravzaprav ga uporabljam skupaj z Photoshopom, pač odvisno kaj potrebujem.

Kot rečeno, sem danes zvedel par novih zanimivih stvari o Lightroomu, nekaj pa sem jih samo obnovil. Stvar je zelo enostavna, sploh če fotografiraš v RAW formatu, kjer imaš vse odprte možnosti obdelave, brez da bi izgubil ogromno podatkov fotografije in jo z  tem uničil, tako kot se to zgodi pri JPG datoteki, ki je že obdelana.

Most v Kamniški Bistrici

Že vrsto let čakam, kdaj se bo dokončno podrla. Skorej vsaki dan hodim mimo te stare podrtije. Počasi propada. Zob časa jo je sedaj pa res že dodobra načel. Ob zadnjem Božičnem sneženju je bilo preveč. Ni mogla več zdržati pritiska težkega snega, kateri je podrl dotrajano streho. Ostali  so samo še zidovi. Čakamo da še to propade. Lastnik hiše pa verjetno ni prišel naokoli pogledati svojo nepremičnino že kar nekaj let. Popraviti se itak ne da več nič. Podrla se bo sama od sebe in samo upam, da ne takrat ko bom šel jaz mimo.

Ker že nekaj časa fotografiram v RAW formatu, je bilo to tudi tokrat. Fotografija prihaja iz serije jutranjih fotografij, nad Ljublano. To je bila prva fotografija narejena to jutro. Zaradi jutranje zaspanosti, nisem popolnoma nič spreminjal nastavitev. Nastavitve so ostale, kot sem nazadnje pustil. Nastala je skoraj popolna tema. Na prvi pogled, bi rekel, da je samo za izbris. Ker pa tega na kartici ne počnem, temveč to naredim šele doma, sem fotografijo pustil na spominski kartici. Doma sem fotografije prenesel na PC, šele nato sem formatiral kartico.

Iz te serije, sem že nekaj fotografij predstavil tukaj, tole pa kot za hec poskusil malo obdelat v programu LR.  Ker je bila fotografija prvotno že zelo temna, sem jo samo še posvetlil in to ponovil trikrat, tako da je bila vsaka fotografija svetlejša od originala.  Vse štiri fotografije sem nato vstavil v program za HDR in se malo še poigral z detajli, tako da je po vsej fotografiji svetlo in dobil HDR fotografijo.

Tokrat je prvič, da sem to delal z eno fotografijo in ne z tremi, kot to ponavadi, kjer sem spreminjal čas zaslonke.

Današnji dan, je bil primeren samo za ležanje v postelji. Bil je pravo nasprotje sobote. Včeraj sonce, danes pa ponovno sama sivina, oblaki kamorkoli si pogledal.
Odpravili smo se v Logatec. Misleč, da bo v tam kaj bolj sončno, kot pri nas v Vodicah. No tokrat temu ni bilo tako. Prevladovali so oblaki, pihalo je in še povsem tem, so se temperature kar lepo spustile. In ker smo bili vsi po malo trmasti, nas tudi takšno vreme ni zaustavilo.

Kljub recesiji, se na veliko gradi.

Vreme je bilo primerno zaradi vetra, samo za sušenje perila. Nekateri so to prav prijetno izrabili.

Kaja in Žiga v svojem elementu. Kdo bo komu bolj nagajal?

Kaja.

Žiga.

Žiga in Kaja na klopci.

Neža.

Eva.

Neža se je kar navadila že na fotoaparat.

Samo in Neža. Baje, da je imel Samo zelo naporno noč? Nikakor ni mogel zaspati
To se mu tudi vidi na obrazu.
Samo, želim ti malo bolj mirno noč, kot je bila prejšnja.

Že 6. zadnjo Avgustovsko Soboto so se zbrali starodobniki v Polju pri Vodicah. Zbor je organiziral Moto klub Mak iz Vodic. Zbor se je pričel ob 8 uri zjutraj pa do 10. ure. Nato je sledil start. Karavana se je odpravila proti Predvoru, kjer je bil postanek, okoli 16. ure pa so prispeli na cilj v Polje pri Vodicah. Sledilo je še podelitev priznanj in veselje se je lahko pričelo.

Res, da letos nisem bil prisoten na cilju, bom pa definitivno drugo leto.

Nekaj rožic. Slikane so bile pri mojih starših pred hišo in pri nas doma. Dekleta zelo ljubijo, da jih fantje zasipamo z lepimi rožami. Sam nikoli nisem videl nekega pomena v tem. Samo če je to potrebno, pa naj bo. Pri nas doma pa imamo še enega ljubitelja rož. Bolj natančno njihovih čebuljčkov. Ja to je voluhar. Pa jih naša mačka kar nekaj nalovi tod okoli, samo na domačem vrtu jih noče. Se drži tistega reka, da je pri sosedih vedno bolje kot doma.

No dekleta in žene, punce, matere, stare mame, babice in vse ki ljubite rožice, vam jih nekaj tule podarim.

Tulipani iz žabje prespektive.

Pa še nekaj tulipanov ob ograji.

Teli tulipani so tudi meni všeč.

Tole nisem siguren kater cvet je to? Zato ne bom brcal v temo

Samo rdeče.

Trije v vrsto. So pa te trije edini na našem vrtu, ostalo je že šlo za hrano.

Baje, da so to neki srčki? Ne vem.

Še ena, ki mi je simpatična.

Tudi čebelice imajo rade cvetove.

Spominčice

Ena zelo redka cvetlica. Zato je že zašćitena hehe

Narcisa.

Marjetke

Jablana

Pa še enkrat jablana.

Ponovno so nas povabili otroci in vzgojiteljici iz Vrtca Škratek svit, da se jim pridružimo pri predstavi, ki so jo pripravili za nas starše in stare starše.
Žiga je že enkaj časa navijal o omenjeni predstavi, ampak nič ni hotel razkriti za kaj naj bi se šlo. Obnašal se je kot pravi profesionalec, ki nič ne razkrije pred uradno premiero. Pa ni bila to samo Žigova premiera, bila je tudi moja. Ker je pač to otroška igrica in nekje je potrebno sprobat bliskavico, je to pravi trenutek. Pa da nisem slikal samo z bliskavico, sem aparat nastavil na RAW format, da se bom še malo bolj matral ob sami obdelavi fotografij.
Kot rečeno, je to bila Žigova predstava. In kaj so nam otroci tokrat odigrali. Predstavili so nam gozdne živali, nekaj pesmic so nam zapeli in odplesali dva otroška plesa. Pri plesu se mi je zdelo, kot da bi vse otroke spustili iz vajeti. Nobene kontrole ni bilo nad njimi, vendar sta vzgojiteljici hitro naredile red.
Na koncu smo pa starši z našimi otroci naredili še malo lutko, ki so jo nato otroci odnesli domov.

Za začetek se predstavijo otroci.

Gozdne živali se predstavijo.

Bobnarja je bilo potrebno vsake toliko prekinit

Naj se ples začne!

Mateja je naredila iz kuhovnice zajčka.

Od kar smo imeli delavnico RAW in Lighroom,sem že kar nekaj fotografij obdelav v omenjenem programu. Se mi zdi, da ga iz dneva v dan bolje spoznavam.

Ena bolj divja. (Rifnik)

In ena bolj umirjena. (v domačem gozdu)

Vaja dela mojstra.