Gregor Krašnja: event photography

Prav vesel sem, ko se nekaj novega naučim, ali kaj novega izvem o programu Lightroom.  Že dolgo nazaj, ko sem prvič spoznaval  program. Od takrat ga bolj intenzivno uporabljam. Pravzaprav ga uporabljam skupaj z Photoshopom, pač odvisno kaj potrebujem.

Kot rečeno, sem danes zvedel par novih zanimivih stvari o Lightroomu, nekaj pa sem jih samo obnovil. Stvar je zelo enostavna, sploh če fotografiraš v RAW formatu, kjer imaš vse odprte možnosti obdelave, brez da bi izgubil ogromno podatkov fotografije in jo z  tem uničil, tako kot se to zgodi pri JPG datoteki, ki je že obdelana.

Most v Kamniški Bistrici

Fotografija nastala lani Decembra v Essnu.

Že vrsto let čakam, kdaj se bo dokončno podrla. Skorej vsaki dan hodim mimo te stare podrtije. Počasi propada. Zob časa jo je sedaj pa res že dodobra načel. Ob zadnjem Božičnem sneženju je bilo preveč. Ni mogla več zdržati pritiska težkega snega, kateri je podrl dotrajano streho. Ostali  so samo še zidovi. Čakamo da še to propade. Lastnik hiše pa verjetno ni prišel naokoli pogledati svojo nepremičnino že kar nekaj let. Popraviti se itak ne da več nič. Podrla se bo sama od sebe in samo upam, da ne takrat ko bom šel jaz mimo.

Z časom se je res nabralo kar veliko fotografij. In še vedno se nabirajo. Nekatere pa še čakajo v arhivu na obdelavo in objavo v blogu ali v kakšni fotoknjigi.

Tudi tokrat je tako. Po res dolgem času sem se ponovno spravil pred tipkovnico in pregledovati stare fotografije in jim dodajti ključne besede (keywords). Z temi besedami, se veliko hitreje poišče željeno fotografijo in ni potrebno pregledovati kompletnega arhiva, kar pa vsi vemo, da je to zelo zamudno

Našel sem tudi t, ki jo objavljam. Je iz serije IR (infrared). Posneta pa je bila lanskega Maja in takrat sem tudi zadnjič slikal z IR filtrom. Ker mi je ta tehnika kar pri srcu, jo bom spomladi malo obnovil.

Ker že nekaj časa fotografiram v RAW formatu, je bilo to tudi tokrat. Fotografija prihaja iz serije jutranjih fotografij, nad Ljublano. To je bila prva fotografija narejena to jutro. Zaradi jutranje zaspanosti, nisem popolnoma nič spreminjal nastavitev. Nastavitve so ostale, kot sem nazadnje pustil. Nastala je skoraj popolna tema. Na prvi pogled, bi rekel, da je samo za izbris. Ker pa tega na kartici ne počnem, temveč to naredim šele doma, sem fotografijo pustil na spominski kartici. Doma sem fotografije prenesel na PC, šele nato sem formatiral kartico.

Iz te serije, sem že nekaj fotografij predstavil tukaj, tole pa kot za hec poskusil malo obdelat v programu LR.  Ker je bila fotografija prvotno že zelo temna, sem jo samo še posvetlil in to ponovil trikrat, tako da je bila vsaka fotografija svetlejša od originala.  Vse štiri fotografije sem nato vstavil v program za HDR in se malo še poigral z detajli, tako da je po vsej fotografiji svetlo in dobil HDR fotografijo.

Tokrat je prvič, da sem to delal z eno fotografijo in ne z tremi, kot to ponavadi, kjer sem spreminjal čas zaslonke.

Sv. Ana je hribček, ki se vspenja nad Podpečjo. Do vrha se pripeljemo po cesti na Rakitno, nato pa kmalu zavijemo iz glavne ceste levo proti urejenemu parkirišču. Skoraj do vrha se pride tudi z avtomobilom, ni pa dovolj prostora za veliko avtomobilov, nato pa še par minut peš v hrib.
Mi smo se peljali z vso fotografsko opremo skoraj do vrha, ker smo vedeli, da tako zgodej ni še nikogar. Res smo bili zgodej, lahko rečem da je ura kazala tam okoli 5:15 zjutraj. Smo pač hoteli ujeti jutranje meglice, kar nam je tudi uspelo.
Z vrha je prekrasen razgled nad Ljubljanskim barjem. Če bi kdo rad doživel ta krasen jutranji dogodek, mora biti res zgodej na vrhu, drugače je pa tudi ob drugih urah verjetno lep razgled.
Mi smo imeli res srečo z vremenom, ker je prejšna dva dni deževalo in je ozračje spralo smog nad Ljubljano.

Polna luna in kot sem že napisal smo bili zelo jutranji. Po exifu je ta fotografija nastala ob 5:15 uri zjutraj.

Ko luna zaide in odide v dnevni počitek …

… se na drugi strani prebodi sonce.

HDR, sestavljen iz štirih fotografij.

Nočni metulj.

Meglice na Ljubljanskem barju.

In še

Ponovno HDR, tokrat samo z tremimi fotografijami.

In še meglice

Jutranja svetloba, je res nekaj prekrasnega.

Moj obris v meglici.

Golobčka, sta nas prišla opazovat.

Danes je za menoj zelo napona vožnja. Že zgodaj zjutraj sem štartal od doma, po svojega očeta v Ljubljano in nato sva se odpeljala proti Prekmurju. Poleg dela, ki sva ga imela tam, sva z seboj vzela še zabavo in hobi. Seveda nisva šla brez foto aparatov. Imela sva kar nekaj ciljev, da jih obiščeva in poslikava. Nekaj nama jih je uspelo, nekaj pa jih je ostalo za drugič. Upam da bo ta drugič kmalu .
Kot rečeno sva se ustavila tudi pri sorodnikih v Selu na Goričkem. In ker ni daleč od njih tudi znana Rotunda, sva seveda še tja zavila. Vreme ni bilo ravno rožnato, bi rekel da kar precej kislo in sva imela res malo časa, da vse skupaj poslikava, ker so se nevihtni oblaki kar hitro bližali.

Danes vam pokažem samo eno fotografijo Rotunde, pa še ta je v tehniki HDR. Hotel sem slikati še v tehniki IR, pa ni šlo, že zaradi slabega vremena.

Včasih je potrebno tudi arhiv malo posprtavit. Lotil sem se čiščenje diska, posnel arhivske fotografije, ki jih ne uporabljam več. Označil po mesecih in letih. Že nekaj časa razmišljam, da bi jih sortiral po oznakah ( živali, sončni zahodi, makro itd), pa ne vem z katerim programom bi to počel, da bi bilo najbolj enostavno.
Kot rečeno, po pregledeu arhiva, sem našel še nekaj IR fotografij, ki še niso bile obdelane. Ena od teh fotografij je tudi koruzno polje.

Danes sem se ponovno igral z Adobe Lightroom. Uspelo mi je naredit nekaj podobnega kot IR fotografija. Presodite sami. Običajno IR slikam z posebnim filtrom, no danes sem se pa raje igral z programom.

V Soboto sem bil pri svojih starših v Zalogu ,ker so nas povabili na kosilo. Kazalo se je lepo vreme, zato smo odšli pred kosilom še na en krajši sprehod po Zalogu. Ker otroci obožujejo ob gledanju vlakov ,smo se najprej odpravili na železniško postajo Zalog. Saj ne rečem , da ne gremo dostikrat v tisto smer , samo šele sedaj sem opazil da se postaja ni bistveno spremenila, od tistih časov , ko smo še hodili v šolo. Samo postajo sem si zelo dobro zapomnil , ker smo že v tistih časih raje hodili mimo šole ,kot pa v šolo, je bila postaja idealen kraj ,že zaradi velike ure ,tako da smo vedeli kdaj se moramo vrnit nazaj k pouku.

Mi je pa v spominu ostal še en večji dogodek ,ki se je zgodil davnega leta 1980, ko smo šli gledat zadnjo pot našega bivšega predsednika Tita, ko se je peljal mimo nas,
v tistem dolgem modrem vlaku.

Edino kar se je spremenilo je to ,da se vedno manj ljudi vozi z vlakom in vse je bolj umirjeno. Po statistiki je bila to največja tovorna postaja v bivši Jugi, kjer se je ogromno dogajalo tudi na tovornem delu.

Svoje je odžvižgala. Škoda, da ne cenimo bolj svoje zgodovine !

Ura ,ki sem jo dostikrat gledal ,ko me ni bilo pri pouku ,(ni makro).

Stara tehtnica