Gregor Krašnja: event photography

Danes za večerjo, sem si zaželel pico. In to ne gostilniško, temveč doma narejeno. Ura se je bližala že sedmi zvečer ( po šesti uri ne jej), ko sem se odpravil v kuhinjo eksperimentirat. Prva zadeva so priprave, moka 400g, pol kocke svežega kvasa, topla voda (ne pretiravat), ščepec soli, dve žlici olja.. V posodo stresem moko, na sredini naredim jamo, stresem v jamo stopljen kvas v vodi, posolim , nato pa še dodam vodo in olje. Ko so vse sestavine v posodi, se začne zabava, mešanje. Najprej počasi z vilico, nato ko se vse dobro sprime, pa nadaljujem z roko. Tokrat sem si na roko natresel moko, da se mi ne bi zopet testo prijelo med prste, kot se mi je to že enkrat naredilo. Ko je testo dobro zgneteno ga pustim par minut, dokler ne pripravim še gobe, šunke, sir in mezgo.

Ko se jaz matram, se Mateja zabava, na moj račun.

Malo moke je potrebno dodat, da se ne prime vse za prste.

Gnetem.Kar dobro mi gre.

Tako zgleda testo za pico.

Prvi problem. Kje so gobe? Ni gob, je Matejin odgovor, vmes pa še veselo slika. Da pojasnim, sploh nemara fotografirat. Vendar v tem primeru je z veseljem škljocala. Dilema. Kaj naredit? Imam še dobrih 10 minut do zaprtja bližnje trgovine. Mora mi uspeti, drugače ne bo pice. Hitro v avto in tik pred zaprtjem sem tam. Zelo prijazen sprejem trgovke, ITAK. Kisel nasmeh, ne vem zakaj? Vzamem gobe in nazaj domov. Pečico navijem na 180⁰, razvlečem testo po protvanu, namažem z mezgo, položim šunko, dodam nariban sir in narezane gobe. Tudi oliv nimam, bom preživel tudi brez njih. Pečica je segreta, vstavim pico za dobre 18 minut, pripravim mizo in po končani peki,

DOBER TEK.

Odločil sem se, da spečem domači kruh. Tole bo zame prvič. Vse skupaj je bilo bolj za hec, kot pa za res. O tem sem razmišljal že kakšen teden ali pa dva, da se lotim peke. Mateja mi na začetku ni hotela verjeti, da se bom resno prijel takega dela. Res sem že malo pozabil na vse skupaj. Ko pa sva bila v trgovini, sem zagledal na polici moko, hitro sem poiskal še kvas in danes bom naredil kruh.

V predalu je že nekaj časa ležal recept za kruh. Vse sestavine sem si pripravil na pult, moko, vodo, kvas, sladkor in sol. Najprej sem stresel moko v veliko posodo. Moko sem razporedil po steni posode, tako da je na sredini ostala jama. V to jamo vlijem vodo in v vodo stresem kvas, sladkor in sol. No čas je za zabavo. Najprej mešam z vilico lepo počasi, tako da se počasi v vodo vmešava moka. To sem delal kar nekaj časa, dokler nisem mogel več mešati z vilico. Nato sem si na roko natresel malo moke, da se mi nebi testo prijemalo na roko, ko sem delal testo za pico in tega nisem naredil, je bila polna hiša smeha na moj račun, ko se je testo vleklo med mojimi prsti. Mesil sem kar nekaj časa, na televiziji je vse izgledalo bolj enostavno kot pa se je meni dogajalo. Tisti pek je imel narejeno testo ena, dve, tri in vse bolj z lahkoto.

Ko je bilo testo pravo za vzhajanje (po strokovni oceni Mateje), sem ga položil v posodo in pokril. Kruh je vzhajal dobrih 30 minut, tako da je izgledal še enkrat večji kot na začetku. V tem času, ko je testo vzhajalo, sem pečico segrel na 180 stopinj Celzija. Testo sem vstavil v pečico za 50 minut, še prej pa zarezal z nožem v obliki križa, da nebi preveč počil pri peki.

Po 50 minutah sem vzel iz pečice lepo pečen kruh. Za prvič je izgledal fantastično, tudi okus je bil dober, mogoče malenkost premalo slan. Že drugič bo bolje. Ponudil sem ga še sosedom in se niso nič pritoževali (verjetno zaradi vljudnosti), ostalo ga pa ni popolnoma nič. Tako da predvidevam, da je bil dober.

Še recept:

1 kg ostre moke

½ l mlačne vode

3 vrečke suhega kvasa

2 žlici sladkorja

1 žlica soli

Veliko volje.

Moka in kvas.

Moka v posodi.

Ja teška je pekovska.

V počitku.

Kako ga bom sedaj dobil ven?

Pripravljen za v pečico.

Pa dober tek.