Gregor Krašnja: event photography

Nekaj deklet iz omenjenega showa.

Avto show brez lepih deklet pač ne gre.
En šopek iz letošnjega avto showa na Gospodarskem raztavišču.

Lea Sitar

Špela Jereb

Lea Sitar
Ja dve sta, ni napaka

Nina Muličaj

še enkrat Nina …

… pa še enkrat

in Nina ob Lamborginiju.

Iris Mulej

Iris Mulej

Urška K.

Spet Nina

Ninin nasmeh

Nina namesto radia )

Urša in Nina

Se nadaljuje …

Že nekaj dni prej smo se menili za prvi vikend v Avgustu, da odrinemo na Slovensko obalo. Destinacija Izola. Ker je bila sobota ravno na 1. Avgust in takrat vsi hitijo na dopuste (Italijani, Nemci, Avstrici itd.) smo predvidevali, da bo na naših cestah gneča. Potrebno se je bilo dobro organizirati, da ne bi po nepotrebnem stali v kakši nepotrebni koloni.
Dogovor je padel. 8:00 se dobimo na Ravbar komandi. Pa bo spet potrebno zgodaj vstat, da zrihtamo otroke, znosim vse v avto (kdo bi si mislil, da je toliko ropotije za en dan).
Promet v jutranji uri še ni bil tako gost, sem pa poslušal po radiu, da se je zgodila prometna nesreča kakšen kilometer od izvoza Brezovica. Moje mišljenje. Najbolje, da gremo na Brezovici dol iz avtoceste in po stari cesti do Vrhnike in nazaj na avtocesto. Ko smo se vozili po stari cesti in gledali na avtocesto, ni bilo videti nikjer nobene nesreče. No lepo so nas spet nategnili po radiu.
Na ravbar komando prispemo nekaj minut po dogovorjenem času, tam že čaka brat Samo z družino, torej manjka še Jože in Ani (moja starša). Počakamo še nekaj minut in vsi smo na kupu.
Ponovno po radiju sporočajo, da se kolone na Dolenjski avtocesti daljšajo iz minute v minuto in da je že kolona dolga 8 km. Po avtocesti ni šlo hitreje kot po predpisih, saj sta bila oba pasa, tako vozni kot prehitevalni, polni. Se pa je našel nekdo, ki se veselo vozi po prehitevalnem pasu tudi 80 km/h vozni pas pa je bil bistveno hitrjši, tako da ti ne preostane nič drugega, kot po desni.
Na koncu hitre ceste v Kopru pa ponovno zastoj. Seveda se cesta na tem delu zoža iz dveh pasov v enega. Samo, brihta zapelje na bencinski servis, kar sem najprej pomislil, da ima prazen tank, nato pa sem se spomnil, da se bomo tako izognili 500m kolone.
Končno Izola. Sonce je že dobro grelo, ko smo se pripeljali do svetilnika. Poiskali parkirne prostore, nato pa vso kramo zmetali ven in na plažo. Plaža je bila še dokaj prazna. Poiščemo svoj prostor in že sem v vodi. Lepo se je ohlediti v hladnem morju.

Kaja

Mogoče je malo premajhen čoln, ali pa jih je preveč v njem.

Lepo je naš policijski čoln videti v vodi. Običajno je na popravilu.

Senca je prav prijetna.

Morski pes

Mogoče je opazil kaj zanimivega.

V centru Izole

Čas za kosilo. To je pa zgodba zase. Kelnarji počasni in nerodni. Prinesel počen kozarec, potem sem ga pa čakal ne lažem pol ure, da mi prinese novega. Po narodnosti bi rekel da prihajajo iz sosednje Hrvaške, tako da ni nič čudnega, da se ne znajo obnašat.

Še golobu je postalo vroče, zato si je prišel malo ogledat na obalo.

Za konec, pa še letošnji modni hit kopalk.

Minilo je kar veliko časa, od zadnjega obiska naše prestolnice. Pravzaprav se sploh ne spomnim, kdaj je to bilo. Je pa veliko novosti. Največ je gradbišč, skoraj na vsakem vogalu. Tako da si bodo letos turisti imeli kaj za ogledati.
Tudi tokrat sva se dobila z starim kolegom Johhnyem.Tik pred srečanjem se je v Prulah ulilo, kot da bi bil sodni dan. Ni nama drugega preostalo, kot da se dobiva v enem lokalu, kjer bova počakala na konec dežja. Po dobre pol ure je res nehalo deževati in že se je prikazal sonček. Odpravila sva se proti centru Ljubljane, ki je od tu oddaljen samo 5 minut. Sam sem bil še sploh dobro razpoložen, ker sem se po dolgem času odpravil malo fotografirati in še nov objektiv sem lahko testiral. Ja danes sem postal lastnik objektiva Nikkor 70-300 VR.

Pročelje hiše na Prulah.

Počasi se še moram navaditi na objektiv. Vse je drugače od Sigme ki sem jo do sedaj uporabljal. Ni mi več potrebno stati v prvi vrsti, ampak se lahko postavim tudi za ves dren in ujamem kakšen datjl.

Prešernov spomenik.

Na Prešernovem trgu, se je odvijalo ulično gledališče, ki je kar veliko ljudi zvabilo k ogledu.

Kot pravim, se z 70-300 da ujeti kakšen zanimiv detajl.

Za široki kot pa še vedno prav pride Sigma 18-50.

Samo par metrov stran kjer se raja in zabava, je popolnoma drugačna slika …

Pročelja stavbe NLB pri Maxiju.

Kaj takega pa zelo redko vidiš v mestih, bolj je to popularno v vaseh. Prava fantovščina pred stavbo Name.

Mal težko je hodil, saj so mu prijatelji na noge obuli plavutke

Pa že nazaj na Čopovi. Živa slika. Zanimivo za videti pa še nasmejali smo se.

Frančiškanska cerkev, malo bliže.

Še malo detajlov.

Pa naj kdo reče, da se mladina ne zna zabavat brez alkohola.
Po moje so bili to eni redki.

Jutri če bo vse po sreči, grem ponovno v Ljubljano.

Pohvalno od organizatorja, da se je spusti še v drugo organizirat sejem erotike. Letos je bilo res veliko bolje kot lani. Pričakoval sem, da bo več dogajanja na odrih. Vsaj na dveh odrih bi bila lahko naenkrat prestava naenkrat, tako pa je potekalo posamezno, enkrat v nadstropju in drugič v pritličju. In če nisi bil hitro pri odru, ali pa čakal nekaj minut pod odrom, praktično nisi videl nič.

Še nekaj utrinkov.

Z pričakovanjem čakam že na naslednji sejem.

Po dolgem premoru, se bo na blogu nekaj zgodilo. Nič drastičnega, končno nova objava. Ja zadnje čase, res ni bilo nobenega časa za pisanje bloga, kaj šele za fotografiranje.
No danes, smo imeli z Fotoklubom e-Fotografija (link 2) delavnico. Fotografiranje z bliskavico.

Mentor je bil Borut Gorenjak.

Zbor kluba, Jezero Podpeč. Za nedeljsko popoldne, se nas je kar veliko zbralo. Tako, da smo delovali v dveh skupinah po 6. Delo je bilo zelo zanimivo. Borut nam je razlagal, da se da tudi z malo bliskavico naredit dober portret in da ni potrebno imeti neko profesionalno studijsko opremo, za dosego cilja.

Preden smo začeli, je bilo nekaj teoretičnih napotkov, kako prožimo naše bliskavice. Lahko jih prožimo na našem aparatu, tako deluje večina nas, preko povezovalnega kabla, kjer si omejen na dolžino kabla, lahko pa tudi brezžično, preko radijskega oddajnika in tega smo danes tudi prakticirali.

Nato nas je Borut pustil, da malo sami fotografiramo, saj veste, prosto po Prešernu. Kot sem že napisal, nas je bilo 6 v skupini in vsak je imel kakšno željo, kako naj se nam Zala postavi. Aja, Zala je bila naš današnji model, imela je veliko potrpljenja v tistem mrazu. Ko smo naredili nekaj testnih fotografij, jih je Borut pogledal, malo pokomentira in nam tudi svetoval, kje delamo napake.Končno je sledilo postavljanje bliskavice in dežnika, za mehčanje sence, nato smo zmerili svetlobo, aparate postavili na funkcijo M, se pravi ročne nastavitve in delo se je lahko začelo. Od tu je bil rezultat viden iz fotografije v fotografijo. Obisk takih delavnic priporočam vsakemu. Če tudi že veliko veš in veliko prebereš, se tu zve še marsikaj novega.

Fotografija nastala v prvi seriji, prosto po Prešernu.

Po teoretičnem delu delavnice, je sledilo praktičnodelo. Bilo je veliko lažje…

… in bolj zanimivo.

Kljub mrazu, je Zala ostala zbrana.

Delo na pomolu jezera, nam je malo otežil rahel veter, ki je zapihal na trenutke. Ko pa nam je zaprl dežnik, je bil čas, da se premaknjemo nekam v zaveterje.

Ponovno je bil v prestolnici tuning show. Natančneje na Gospodarskem razstavišču. Če je tam res ogromno prostora, ga je bilo letos prav zares. Ni bilo toliko razstavljalcev kot prejšna leta, hale so samevale in hostese so se dobesedno dolgočasile. Obiskovalcev preprosto ni bilo.
Sem se pa pogovarjal kar z nekaj razstavljalci in so mi zatrdili da je bilo letos v Celju (tukaj in tukaj)bistveno bolje organizirano in tudi več obiskovalcev je bilo tam, pa čeprav je v Celju na trenutke deževalo.
Na sejmu ni bilo skoraj nič novega, vse kar se je videlo že na ostalih letošnjih sejmih in tekmovanjih, menjale so se samo hostese in te so bile letos še najbolj zanimive za fotografiranje.

Še nekaj zanimivosti iz letošnjega Moto Booma.

Najbolj je da ostanem pri hostesah.

Vreme ni bilo ravno naklonjeno, dež je pregnal vse obiskovalce v razstavne hale zato je bil v halah na trenutke velik dren. Največ dogajanja je bilo v hali z razstavljalci motorjev, ostale hale pa so bile manj obiskane. Ne vem, mogoče sem pričakoval več, dobil pa manj videnega. Na nekaterih razstavnih delih so popestrile dogakanje simpatične hostese, ki so se z veseljem nastavile fotografskim objektivom.

Nekaj deklet iz letošnjega Moto booma v Celju.

Ideja o obisku foto studia je prišla na mesečnem sestanku kluba e-fotografija. Dogovorili smo se za točen datum obiska.

Obiskali smo foto studio v Kranju, ki je v lasti fotografa Boštjana Gunčarja. Smisel obiska je bil delovanje studia. Oprema, postavitev luči in seveda še prve testne fotografije. Dobili smo ogromno zanimivih odgovorov in nasvetov kako fotografirat v studiu. V studiu smo bili tri ure. Dve uri teorije. Zadnja ura je bila praktična. Pozirala nam je simpatična Martina.

Pred koncem obiska, se je že šušljalo med nami, da bo potrebno zadevo v najkrajšem času ponoviti. Takrat pa z pravim akt modelom.

Simpatična Martina, je pozirala enemu za drugim.

V dobi digitalne fotografije, je lepo videt še zgodovino analognih fotoaparatoj. Tudi sam sem naredil prve korake na Praktici.

Martina, osvetlena samo z eno bliskavico.

Pravilo studia, velik prostor, vendar vedno premajhen.

Skriti kotiček.

Ena od bliskavic.