Gregor Krašnja: event photography

Lepote naših gora se kar ne nehajo. Kamorkoli pogledaš, vidiš kaj zanimivega. Nič čudnega, da sva se z Samotom ustavljala na vsake par metrov in slikala. Res sva si vzela čas. Sva se pa bala, da nama bo zmanjkalo časa za zadnjo točko. Vendar do tja je še daleč.

Tako da nadaljujmo kar tu po cesti iz Vršiča do Bovca. Zapeljeva se samo po dveh serpantinah in krasen slap ob cesti. Ustaviva ali nadaljujeva. Seveda sva  ustavila. Ponovno vso opremo iz avta in že slikava.

Slap ob cesti.

Naslednja točka je spomenik Julijusu Kugyu.

Spustila sva se samo od prelaza do spomenika, pa je bila temperatura zelo različna. Če sva bila na prelazu še oblečena v bundah in kapah, sva tu hodila naokoli v majici z kratkimi rokavi.

Koča pod spomenikom. Tudi sam bi imel tu kočo

Pot naju je vodila do izvira naše smaragdne reke Soče …

in še malo naprej naju je vodila pot. Plan je bil, da se ustaviva na prelazu, vendar prišlo je do problema. Ni bilo nikjer prostora parkirati, pa tudi če sem bil pripravljen plačati 3€. Če ni, pač ni. Greva naprej in 100m nižje je že prvo počivališče. Parkirava in si pogledava okolico. Kmalu me je začelo zebsti do kosti. vetrovko zamenjam za toplo jakno in se že bolje počutim. Tudi pihalo je kar močno, tako da se nisva dolgo zadrževala , vendar sva pot nadaljevala proti Bovcu.

Prelaz Vršič

Nisva se dolgo vozila, ko se pripeljeva do lepega razgledišča na naše gore. Ponovno se ustaviva in si ogledava okolico. Okolica je res lepo urejena.

Panorama Slovenskih gora

Mešani gozd v jesenskih barvah.

Ponovno v avto in nadaljujeva pot v dolino.

Če se je dan pričel na Zelencih, se je nadeljeval po poti na Vršič. Vmes sva se z Samotom ustavila še pri Ruski kapelici.

Če sem pričakoval umirjenih 5 minut pri kapelici, sem se zelo zmotil. Nisem mogel verjeti, kako prometna je cesta iz Kranjske gore proti Vršiču in naprej proti Bovcu. Ob poti je tudi omenjena kapelica in če smo že tu, si jo pač ogledamo.

Pot naju je vodila naprej čez prelaz Vršič vse proti prelepi slovenski reki Soči.

To pa je že druga zgodba.

Po dolgem času sem ponovno obiskal Zelence, oziroma izvir Save dolinke.

Čas ni bil ravno najbolj primiren za fotografiranje, saj je bilo sonce že malo previsoko in je bilo preveč odbojne svetlobe, pa tudi vse jutranje meglice zo že izginile.

Popolnoma čista izvirska voda (vsaj na pogled) 

Panorama sestavljena iz večih fotografij.

Kot se vidi, je bilo res že zelo svetlo, pa čeprav ura še ni bila 10 dopoldne.

Je bil pa dan zelo zanimiv in se je nabralo še kar nekaj fotografij. To pa pustimo za kakšen drugi dan.

Se nadaljuje …

Dimnik Ljubljanske toplarne, ujet v steklu ene od stavb v Ljubljani.

Res da se je zadeva odvijala že kar nekaj dni nazaj. Pa mi čas ni dovoljeval, da bi si vzel vsaj nekaj minut za pregled fotografij in jih zložil skupaj te objavil.

Pa mi je vendarle uspelo.

Ravno ta konec tedna je najbolj deževalo, tako da je bilo vse skupaj bolj prazno. Najbolj hrabri pa so se vseeno odločili priti.

Še včeraj je bilo ogromno vode okoli našega kraja. Danes pa se je vsa zadeva že normalizirala. Potoki so se vrnili v svoje struge.

Z Rokom sva načrtovala obisk Ljubljanskega bajerja za danes dopoldne. Odhod je bil že malo pozen, vendar se nisva preveč obremenjevala, ker je zunaj bila še gosta megla.

Destinacija Podpeč in to skozi Črno vas. Že ob izvozu iz avto ceste, se je pričela kolona proti Črni vasi. Ko pa sva prispela do križišča omenjene vasi, nisva mogla nadaljevati poti. Cesta je bila zaprta. Torej nama ostane še pot do Brezovice in proti Podpeči. Kasneje sva po radiu slišala, da je Črna vas popolnoma pod vodo in da se prebivalci vozijo po ulici kar z čolni, v pomoč pa jim je prišla tudi Slovenska vojska.

Med potjo sem se dogovoril z kolegom Dragom, da se dobimo v Podpeči, vendar mi je kmalu sporočil da ne more priti, ker je cesta iz Borovnice do Podpeči, ravno tako zaprta za ves promet. In ravno ko sva govorila po telefonu, tudi z Rokom nisva mogla več nadaljevati poti. Podvoz pod železnico v Notranjih goricah je bil poplavljen. Lokalni gasilci so nama ponudili prevoz na drugo stran, vendar sva jo odklonila, ker je verjetno kdo drug potreboval njihovo pomoč in ne midva, ki bi samo slikala. Tako pa sva naredila nekaj posnetkov kar v Notranjih goricah.

Prikolica tovornjaka parkirana v vodi.

Notranje gorice.

Podvoz v Notranjih goricah. Zaprt za promet, vendar so se domačini vozili skozi njega (z terenskimi vozili), prav tako primestni avtobus in tovornjaki.

Voda je segala skoraj do vrha mostu.

Tu v Notranjih goricah sva opazila, da so tudi živali zelo zbegane. Sploh podlasice in miške, ki niso vedle kam bežati, saj je voda bila vsepovsod in jih je pregnala iz njihovih domov.

Pot naju je vodila nazaj v Ljubljano. Ogledala sva si še pretok Ljubljanice v Trnovem, nato pa na Ižansko cesto. Na barje. Ena stran ceste je bila popolnoma pod vodo, na drugi strani pa ni bilo videti nič vode. Tudi tu je bilo ogromno gasilcev, ki so pomagali prebivalcem. Res je bilo vse poplavljeno. Vode čez kolena. Res žalostno. Toliko let si urejaš dom, nato pa ti poplava vse popolnoma uniči.

Vrtovi popolnoma poplavljeni.

Gasilska oprema.

Žalostno opazovanje in čakanje da voda upade.

Po plohih v stanovanje.

Ta konec tedna je zajelo močno deževje celo Slovenijo. Meteorologi so ponovno napovedovali poplave. In res so se zgodile. Kljub temu, da od jutra ne dežuje več tako močno kot ponoči, pa reke in potoki še kar naraščajo.

Tudi v naši okolici nismo bili izjema. Eni od hiš je zalilo klet, tako da so na pomoč priskočili gasilci iz PGD Šinkov turn.

Takole je v naši bližini.

V Jami pri Mengšu, pa so jo letos veliko bolje odnesli kot pred tremi leti.

Tokrat je Pšata ostala v svoji strugi.

Cesta med Povodjem in Šmartnim je popolnoma zaprta, ker je voda zalila del cestišča. Vendar se nekateri ne zmenijo na prepoved vožnje. Veselo v vodo. Vozilo na levi ni imelo to srečo in je obtičalo tik pred koncem vode.

Voda ki se odteka iz Šmarne gore, je v dolini poplavila.

Deroči hudournik

Travnik napolnjen z vodo.

Konec poti, naprej pa z čolnom.

Gozdna pot, ali struga potoka?

Jutri pa napovedujejo izboljšanje vremena, kar pomeni, da bodo vsi prizadeti ocenjevali škodo. Vprašanje pa je, kako se bodo na poplave odzivale zavarovalnice.

Vse skupaj se je dogajalo v sklopu Avto moto showa na Gospodarskem razstavišču.

Žal sem zamudil skoke z motornimi sanmi.

Danes se je zaključil že 5. avto moto show v Ljubljani. Žal se mi je zdelo, da je bilo letos še nekaj manj razstavljalcev kot prejšna leta (2009, 2007, 2006. Zato se nekatere fotografijo ponavljajo. Kot vemo, je najbolje prizadela recesija ravno avtomobilsko industrijo.

Nekaj letošnjih utrinkov.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Seveda taki spetakli ne gredo brez deklet. Kot veste, kjer so avtomobilski hlapi, so tudi simpatična dekleta.

Nekaj sem jih ujel tudi letos v svoj objektiv, tako kot prejšna leta 2009, 2008, 2007 in 2006.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]