Že nekaj dni je od zadnje objave. Pa ne bom moril z tem.
Današnji dan je bil res naporen. Ni in ni šlo, tako kot sem si zamislil. Plani so se podirali iz minute v minuto. Pa še vreme je bilo grozovito.
Sem kar vesel, da je dneva konec.
Še ena fotografija, ki je nastala v nedeljo.
Komaj čakam sonce in malo višje temperature, ker mi gre mraz že pošteno na živce.
Kilometrov iz Zaloga do Beograda, po železnici.
Je pa železniška postaja Zalog ena največjih ranžirnih postaj v bivši Jugoslaviji in največja v Sloveniji.
Zadeva je postala zelo problematična. Narkomani si privoščijo šus in z tem sploh ne gledajo, kam mečejo odpadne igle.Skrajno neodgovorno.
Te igle sem našel na železniški postaji Zalog, natančneje v stari lokomotivi. Ko bi jih uporabnik vsaj odvrgel v koš, ki je oddaljen samo par metrov.
Zadeva z dolgimi časi mi postaja vedno bolj všeč. Pa še zanimivo je.
Kljub temu, da je bila popolna tema, je drevo kar dobro osvetlila oddaljena cestninska postaja. Drugič moram narediti več zaporednih posnetkov in jih združit v eno.
Ima kdo že kakšno izkušnjo, koliko časa imeti zaslonko odprto in koliko posnetkov narediti zaporedoma?
Žiga in Neža obožujeta vlake. Kadar smo v Zalogu, jih pač moramo videti.
Ponovno pretvorjena v črnobelo. Nekako mi bolje deluje kot barvna.
Fotoaparat je postal že obvezna oprema, kamorkoli se odpravim. In če ni nič zanimivega za fotografirat, nastanejo podobne fotografije kot je ta.
Tokrat pa še cestninska postaja Torovo, samo v nočni izvedbi. Nastala v isti noči kot Risanje po temi. Kako pa izgleda cestninska postaja čez dan, pa vidite tukaj.
Vedno je nekaj prvič. Tudi tokrat.
Risanje po temi z svetilko.
Avto
Raketa.
Zvezda večera 
… sta nabirala sončne žarke.
Žiga
Neža
Zadnji komentarji