Nekako pozabljen
Sprehod po Bohinjskem gozdu. Bilo je lansko leto. Sedaj že lahko tako rečem, saj smo pred dvema dnevoma zakorakali v novo leto.
Bolj ko gledam tole fotografijo, bolj mi misli odhajajo nekam drugam, v nek drug prostor. V resnično življenje. Dokler nekomu nekaj daješ in si za njega koristen, je vedno okoli tebe, ko pa ga potrebuješ ga ni od nikoder, ali pa celo pozabi, da obstaja.
In kdo bo sedaj pomagal temu podrtemu drevesu? Verjetno nihče. Strohnel bo na istem mestu, kot je živel celo življenje.
January 3rd, 2010 at 00:41
ja, ja tega je kar veliko, potem se pa cerkev krega da je njihov gozd!!