Gregor Krašnja Foto Blog

SD Strahovica, je organiziralo že 7. memorijal v smučarskih skokih. Po sušnih treh letih, jim je ponovno narava pomagala z obilno količino snega, tako da so lahko z veliko truda in dobre volje organizirali tekmovanje v smučarskih skokih.

Škoda, je bila samo z udeležbo tekmovalcev, ki so še zadnji teden odpovedovali, tako da jih je bilo na koncu samo 17. Vendar tudi teh 17 fantov je prikazalo vrhunske skoke. Med njimi je bil tudi prijatelj in sosed  Rok Stroj (št. 12), ki ni tekmoval že 6 let, na koncu pa osvojil odlično 5. mesto. Čestitam Rok, za nas si bil odličen

Tekmovanja pa se je udeležil, sedaj lahko že rečem legenda in svetovni prvak v smučarskih skokih Primož Peterka (št. 17) in njegov brat Uroš Peterka (št.8), ki je imel zabeležen tudi padec pri doskoku. Na srečo ni bilo nobenih poškodb.

Za naslednje leto, pa upam, da bo narava tako prijazna in nam poslala toliko snega kot letos, da se bo tradicija nadaljevala in bomo lahko drugo leto gledali ponovno zanimive smučarske skoke.

[View with PicLens]

Končno nekaj Januarskega sončka. Po vsej megli in oblačnosti, je res to hladno sonce dobrodošlo, pa če sveti samo kakšno uro na dan.

Vshajajoča Luna

Srni

Zunaj je še vedno mraz. In zgleda, da mraz še nekaj dni ne bo popustil. Po drugi strani, pa mora  biti mraz, saj je zima.

Je pa težko za ptice, ker ne morejo brskati za hrano po tleh, kjer je še veliko snega. Jim je pa potrebno malo pomagati. Tudi letošnjo zimo smo jim postavili hišico, za katero skrbimo, da je stalno polna raznih semen. Obisk je res ogromen. Še zelena žolna je prišla po svoj del semen, samo je nisem uspel fotografirat (upam v bodoče).

Občasno si pa pride ogledat hišico še sosedov maček, verjetno da ne zaradi semen

Ne, ne! Ni čas za poročila.

Fisheye, F/4,8 , 1/160 s, ISO 800, brez fleša

Po dolgem času, me je ponovno zdelal prehlad.  Zunaj tako lepo vreme, jaz pa doma. Pa saj bi lahko šel ven z prehladom, samo imam res slabe izkušnje z tem. Takoj dobim vročino in stanje se bistveno poslabša. Tako pa gledam skozi okno meglice, ki se delajo v večernem soncu.

Angel

Pa me je ponovno prijelo malo fotografirati. In človek se res ne more premagati, tako da sem ponovno vso foto opremo vlekel v klet, kjer je že od zadnjič postavljen studio. Pridružil se mi je še Rok, ki je z seboj prinesel objektiv Fisheye.

Metulj

Ti dve nista narejeni z omenjenim objektivom, temveč z Sigmo. Je pa nastalo nekaj zanimivih fotografij.

Z fisheye pa do prihodnjič.

Kaj morem, mi je pač všeč, Dolžanova soteska in HDR. Še ena iz sobotnega potepanja.

Kmalu se bo pričela sezona motoristov.

Nedelja je bila pestra z dogodki. Zjutrej v Dolžanovo sotesko, popoldne pa z otroki na sankanje v bližnji hrib Šinkov turn. Tu je urejeno smužišče in sankališče. Na vrh hriba vas potegneta tudi dve vlečnici. Za sankače pa pot pod noge in proti vrhu. Z Žigom sva se kar nekajkrat spustila, Mateja in Neža pa sta se sprehajali v ob sankališču. Tudi z Nežo sva se spustila po hribu z sankami, samo ni bila preveč vesela.

Na poti do sankališča

Po končanem sankanju in na pot proti domu, je bilo potrebno še dvema šoferjema pomagati poriniti avto iz jarka, kjer sta obtičala. Ponovno se je izkazalo geslo, v slogi je moč. Nekateri pa so se samo sprehajali mimo, kot da se to njim ne more zgoditi.

Lepo je urejeno

Nedelja se je ponovno pričela mnogo prezgodej. Že ob 6h zjutrej. Pač otroci ne morejo spati in z tem tudi jaz ne.

Današnji plan je bil obisk Dolžanove soteske. Upam da mi bo uspelo, sem si mislil. Pogledam skozi okno, seveda je bilo še temno. Pristavil sem kavo, ta čas pa se je že danilo zunaj. Pogledam skozi okno in meteorologi se niso zmotili. Sneži! Tako močno sneži, da se sosedove hiše sploh ne vidi. Bil sem v dilemi? Iti ali ne iti? Grem, pa naj bo kar hoče. Odpravim se v avto in počasi proti Loki, tam sem bil zmenjen z Rokom, da se dobiva pri njemu doma. Ker še nikoli nisem bil pri njemu, sem za pomoč vklopil Tom Tom.Pogojno mi je bil v pomoč.

V Loki, pa skorej nič ne sneži. Se pravi, odločitev je bila pravilna. Iti pa naj bo karkoli. Pri Roku smo spili še eno kavo, ja to je bila moja druga, nato pa v avto in proti Dolžanovi soteski. Snega ogromno, temperature pa malo višje kot v dolini, tudi cesta je bila primerna za vožnjo z avtom. Oprema je bila kompletna, stativ, brezžično prožilo, ND filter in svetloba ravno prava. Oblaki so se že počasi trgali in postajalo je že jasno, samo v sotesko še ni posvetil sonce. Torej idealni pogoji za slikanje z dolgimi časi.

Do dobre pozicije je bilo potrebno kar po celem snegu. Dvakrat se mi je odrlo do pasu, ker ni bilo videti lukne, sreča brez poškodb, ampak kaj čem, je potrebno malo potrpeti.

Do 12h sva poslikala kar se je dalo, nato pa je v sotesko posijalo sonce in veselja je bilo konec.  V sotesko pa kmalu, samo toliko, da se sneg malo stopi in potem ponovimo vajo.

[View with PicLens]

Včerej sva si pa z sosedovim Rokom krajšala čas v naši kleti. Postavila sva mini studio in poskušala narediti nekaj zanimivih fotografij. Ne morem verjeti, da sem imel studio dobri dve leti v predalu, ne da bi ga vsaj malo izkoristil. Sedaj ko je postavljen, bom imel mogoče kaj več časa fotografirati.

Prva iz te serije je žepna ura, ki šteje že več kot 100 let. Ne morem verjeti, da so včasih nosili tako velike in težke ure. Sedaj pa imamo vsi ure na mobitelih.Včasih si bil zmenjen ob določeni uri in si se tega držal, sedaj je pa najlažje poklicati in reči, bom malo zamudil. Mogoče bi pa morali nazaj na takšne ure in bi bilo kaj več točnosti.