Gregor Krašnja: event photography

Nekaj deklet iz omenjenega showa.

Pot v Essen je bila dogovorjena že sredi leta. Tako, da je bila odločitel samo še kako priti do tja.Na začetku sva bila kandidata samo dva, Samo in jaz, nato pa je Samo idejo predstavil še nekaj svojim sodelovcem, tako da nas je na koncu bilo 6. Sedaj je bilo potrebno še vse urediti glede prevoza. Sposodili smo si kombi, za 8 oseb, kar je bilo popolnoma doovolj prostora za vseh šest.

Odhod je bil ob 21h zvečer 3. Decembra, prihod v jutranji uri. Za 1100km v eno smer, smo potrebovali slabih 11ur.  V vožnji smo se menjali, tisti ki je sedel poleg voznika je moral biti buden, ostali smo lahko spali. Ustavljali smo se po potrebi ali pa nekje na 2 uri.

Prihod v Essen ob 8h zjutrej, bilo je še vse prazno, kljub ogromnem mestu. Mogoče zaradi mrazu, saj smo bili daleč na severu. Sejem odpira vrata ob 10h, mi pa smo bili dve uri prezgodej, zato smo nekaj časa čakali v kombiju, nato smo se odšli  malo pretegnit in počasi proti vhodu sejma. Bife so odprli že uro pred odprtjem sejma, kar je bilo odlično za vročo kavo, da se malo ogrejemo. Ker je to ogromen prostor (12 hal) je za ogled potreben kar mali šprint. Sejem je odprt do 18h, tako da čas kar hitro mineva. Za počasen ogled bi potrebovali dva dni, tako da je potrebno malo hitreje stopiti.

Glede pijače in hrane je pa takole. Cene so nekajkrat višje kot pri nas. Za 1/2l Cocacole je potrebno odšteti 3,5€, tu dobiš še 0,50€ nazaj, če prineseš plastenko nazaj. Za kosilo sem pojedel dva puranja zreska in nekaj krompirja, brez solate, cena 13€.  Hrana in pijača nekajkrat dražja, kot na Ljubljanskem sejmu (Link 1, link 2).

Pa ni vse tako hudo. Orodje in dodatna oprema za avtomobile, je kar nekajkrat cenejša kot v Sloveniji, za kar se res splača kupovati tam. Samo za primerjavo, kompletna omarica z orodjem je cena 1200€ pa še se da zmenit za popust.

Pot nazaj je bila malo bolj težavna. Vsaj prvih 70 km. Tropasovna avtocesta, smo se premikali po polžje 60km/h, če je bila sreča. Prihod v Ljubljano je bil ob 5h zjutrej.

Trenutno nekaj slik iz sejma, sledijo kmalu še dekleta in hostese.

Otroci so ga ponovno dočakali, Miklavža seveda.

Ker ga že lansko leto naša občina ni organizirala, baje da župan preveč denarja zmeče za najmlajše (tako se govori po občini), naj bi bil tudi tu vzrok, zakaj ni sv. Miklavža v Vodicah zadnji dve leti (zadnje Miklavževanje v Vodicah). Zato so občani krajevne skupnosti Utik sami organizirali miklavževanje kar v krajevni dvorani. Obisk je bil presenetljivo pozitiven. Ogromno otrok se je zbralo, v pričakovanju na Miklaža.

Kulturna točka se je pričela z pesmijo in glasnim klicanjem sv.Miklaža, ki je ponovno zamujal. So nas pa še prej obiskali angelni, nato pa še parklni, ki so divje skakali po dvorani, dokler jih Miklavž ni umiril. Povprašal je otroke, če so pridni in najbolj glasen je bil naš Žiga, da je priden za dva

Na koncu pa je razdelil še darila najmlajšim in obljubil, da se naslednje leto ponovno vrne.

Vedno berem, da so Lego kocke za vse generacije. Pa še res je tako. Namenjene so otrokom, starši se pa igramo z njimi. Tudi pri nas doma je tako. Običajno jih vsaj pospravljam, če ne zlagam. Saj jih mora nekdo, ker jih Žiga običajno samo v kot porine in soba je pospravljena. Pri zlaganju mi vedno pomaga, tako da hitro sestaviva v prvotno stanje.

Tokrat pa Žiga ni imel nič prstov vmes. Sem si kar dva pajacka sposodil in naredil nekaj fotografij. Bi pa bolje izpadlo z kakšnimi miniaturnimi figuricami v podobi človeka. Če kdo ve, kje se jih da dobiti, pa kar na dan z besedo.

Pri nas smo že okrasili drevešček