Gregor Krašnja: event photography

Po nevihtnem večeru in noči, je zjutraj ponovno posijalo sonce. Oblaki so se razkadili in pokazal se je prečudovit razgled na morje, vse do planin.

Lahko bi bil Triglav?

Slabost, ki je ostala, je bila burja in mrzlo morje, ki ga je premešalo. Če je imelo morje še prejšnji dan 27 stopinj so zjutraj izmerili samo 20. Dodobra za ohladit. Nisem bil tak ekstremist, za kopanje, pa čeprav imam raje malo hladnejše morje, je ta temperatura prenizka.
So pa prišli ta dan drugi na račun, ki imajo radi burjo. To so bili surferji in kiterji. Ogromno jih je bilo že na morju, veliko se jih je pripravljalo. Nekateri pa so ravno prispeli in iskali prostor, da razvijejo svoje jadro ali keit.

Tudi na naši lepi obali, lahko opazujemo prekrasne sončne zahode. Vsi so slikani v Izoli.

Riba l in ll

Katamaran

Počitek po napornem dnevu.

Zlata stena.

Obris jadrnice v zahajajočem soncu.

Potop sonca.

Pa še pogled na luko.

Z nekaj fotografskimi kolegi, smo dobili mamljivo ponudbo. Fotografiranje iz Ljubljanskega gradu v zgodnjih jutranjih urah. Že samo, da pomislim, koliko jih je bilo na razglednem stolpu Ljubljanskega gradu ob 5 uri zjutraj z fotoaparatom. Verjetno ne veliko. Druščina je bila zelo vesela. Zato je bilo še bolj zabavno v teh jutranjih urah. Prav počasi se je Ljubljana prebujala v novo jutro. Žal nam je ponagajal samo smog v ozračju in je bila vidljivost v daljavo zelo onemogočena.
Sem pa ponovno probal tehniko Tilt Shift. Meni je zadeva zanimiva, že ker ni potrebno kupovati dragih objektivov, cene ne bom pisal, temveč se lahko poigraš kar v Photoshopu in efekt je podoben.
Za obdelavo fotografije v Photoshopu pa najdete tukaj.

Ljubljana malo drugače.

Jutro se je ponovno pričelo zgodaj. Prezgodaj za dopust. Že pred sedmo uro, sem se sprehajal po Izolski plaži in slikal zanimive motive. Predvideval sem, da tako zgodaj še vse spi, vendar sem se motil. Nekateri so se že namakali v toplem morju. Da ne bo pomote, ni bila mladina, ki bi prihajala iz nočnega žuranja, temveč so bili to upokojenci, ki imajo ravno tako nespečnost kot jaz.

Dan je bil zelo soparen in vroč. Meteorologi so napovedovali slabo vreme, vendar se to ni zgodilo vse do večera, ko se je v trenutku stemnilo nad sosednjo Italijo. Z Matejo sva ravno uživala v dokaj hladnem večeru na terasi našega apartmaja. Pričelo se je bliskati. Griči nad Trstom so postajali tarče nevihtnih strel. Najprej so bile strele bolj redke, potem pa se je začelo. Pravi sodni dan nad Trstom. Hitel sem po aparat in stativ, ter začel loviti strele. Bilo jih je ogromno.

Po pravici povedano, sem moral po parih minutah prenehati, zaradi močnega vetra in ni bilo več smiselno stati na odprtem. Pospravil sem opremo in se odpravil spat.

Zjutraj je bilo pa ponovno zanimivo. Burja nad zalivom, a o tem kakšen drugi dan.

Prvič sem lovil strele. Zadeva je zelo adrenalinska.

Sv. Ana je hribček, ki se vspenja nad Podpečjo. Do vrha se pripeljemo po cesti na Rakitno, nato pa kmalu zavijemo iz glavne ceste levo proti urejenemu parkirišču. Skoraj do vrha se pride tudi z avtomobilom, ni pa dovolj prostora za veliko avtomobilov, nato pa še par minut peš v hrib.
Mi smo se peljali z vso fotografsko opremo skoraj do vrha, ker smo vedeli, da tako zgodej ni še nikogar. Res smo bili zgodej, lahko rečem da je ura kazala tam okoli 5:15 zjutraj. Smo pač hoteli ujeti jutranje meglice, kar nam je tudi uspelo.
Z vrha je prekrasen razgled nad Ljubljanskim barjem. Če bi kdo rad doživel ta krasen jutranji dogodek, mora biti res zgodej na vrhu, drugače je pa tudi ob drugih urah verjetno lep razgled.
Mi smo imeli res srečo z vremenom, ker je prejšna dva dni deževalo in je ozračje spralo smog nad Ljubljano.

Polna luna in kot sem že napisal smo bili zelo jutranji. Po exifu je ta fotografija nastala ob 5:15 uri zjutraj.

Ko luna zaide in odide v dnevni počitek …

… se na drugi strani prebodi sonce.

HDR, sestavljen iz štirih fotografij.

Nočni metulj.

Meglice na Ljubljanskem barju.

In še

Ponovno HDR, tokrat samo z tremimi fotografijami.

In še meglice

Jutranja svetloba, je res nekaj prekrasnega.

Moj obris v meglici.

Golobčka, sta nas prišla opazovat.

Že nekaj dni prej smo se menili za prvi vikend v Avgustu, da odrinemo na Slovensko obalo. Destinacija Izola. Ker je bila sobota ravno na 1. Avgust in takrat vsi hitijo na dopuste (Italijani, Nemci, Avstrici itd.) smo predvidevali, da bo na naših cestah gneča. Potrebno se je bilo dobro organizirati, da ne bi po nepotrebnem stali v kakši nepotrebni koloni.
Dogovor je padel. 8:00 se dobimo na Ravbar komandi. Pa bo spet potrebno zgodaj vstat, da zrihtamo otroke, znosim vse v avto (kdo bi si mislil, da je toliko ropotije za en dan).
Promet v jutranji uri še ni bil tako gost, sem pa poslušal po radiu, da se je zgodila prometna nesreča kakšen kilometer od izvoza Brezovica. Moje mišljenje. Najbolje, da gremo na Brezovici dol iz avtoceste in po stari cesti do Vrhnike in nazaj na avtocesto. Ko smo se vozili po stari cesti in gledali na avtocesto, ni bilo videti nikjer nobene nesreče. No lepo so nas spet nategnili po radiu.
Na ravbar komando prispemo nekaj minut po dogovorjenem času, tam že čaka brat Samo z družino, torej manjka še Jože in Ani (moja starša). Počakamo še nekaj minut in vsi smo na kupu.
Ponovno po radiju sporočajo, da se kolone na Dolenjski avtocesti daljšajo iz minute v minuto in da je že kolona dolga 8 km. Po avtocesti ni šlo hitreje kot po predpisih, saj sta bila oba pasa, tako vozni kot prehitevalni, polni. Se pa je našel nekdo, ki se veselo vozi po prehitevalnem pasu tudi 80 km/h vozni pas pa je bil bistveno hitrjši, tako da ti ne preostane nič drugega, kot po desni.
Na koncu hitre ceste v Kopru pa ponovno zastoj. Seveda se cesta na tem delu zoža iz dveh pasov v enega. Samo, brihta zapelje na bencinski servis, kar sem najprej pomislil, da ima prazen tank, nato pa sem se spomnil, da se bomo tako izognili 500m kolone.
Končno Izola. Sonce je že dobro grelo, ko smo se pripeljali do svetilnika. Poiskali parkirne prostore, nato pa vso kramo zmetali ven in na plažo. Plaža je bila še dokaj prazna. Poiščemo svoj prostor in že sem v vodi. Lepo se je ohlediti v hladnem morju.

Kaja

Mogoče je malo premajhen čoln, ali pa jih je preveč v njem.

Lepo je naš policijski čoln videti v vodi. Običajno je na popravilu.

Senca je prav prijetna.

Morski pes

Mogoče je opazil kaj zanimivega.

V centru Izole

Čas za kosilo. To je pa zgodba zase. Kelnarji počasni in nerodni. Prinesel počen kozarec, potem sem ga pa čakal ne lažem pol ure, da mi prinese novega. Po narodnosti bi rekel da prihajajo iz sosednje Hrvaške, tako da ni nič čudnega, da se ne znajo obnašat.

Še golobu je postalo vroče, zato si je prišel malo ogledat na obalo.

Za konec, pa še letošnji modni hit kopalk.