Gregor Krašnja Foto Blog

Če se sami v vročem dnevu skrivamo v senci, si mačke drugače krajšajo čas.

Vidim te.

Celi dan že spim, pa sem še vedno zaspana.

Kdo me moti med počitkom?

Nasmeh

Čohanje

Pogled v desno.

Pa kaj bi ta rad …

Sosedov travnik, je postal pravi pašnik za štorklje.

Fotolov se je pričel. Že ko sem se bližal štrku po cesti me je opazoval, nato pa sem se skril za grmovje in počasi približeval. Ob robu grmičevja, sem mu bil oddaljen samo še par metrov.

In še vedno je čutil mojo prisotnost. Dokler se niso začele dreti srake in dvignile tak kraval, da je štrk enostavno odletel, na sosedovo streho.

Ponovno sva se gledala, samo da je bil tokrat štrk na višjem položaju.

Pogled na Triglav v večerni svetlobi.

Nedelja dopoldne, ponovno me je prijelo, da bi nekam odšel in malo slikal. Pot me je tudi tokrat peljala v staro Ljubljano, na ogled starin. Tu je že vrsto let bolšji sejem, kjer vidiš raznorazne starine.
Po občutku kaj se najbolje prodaja, so ikone naše bivše države Jugoslavije. Skoraj ni stojnice, kjer ne bi bilo videti Tita. Ali je to samo portret, majice, kipci raznoraznih velikosti in še bi lahko našteval.
Dopoldne še ni bilo veliko ljudi, ne ob stojnicah, pa tudi lokali so bili še prazni. Vpliv sobotne noči je naredil svoje.

Iz minute v minuto je postajalo mesto bolj turistično. Že od daleč si slišal Italijane kako se derejo, kot da bi bili vsak na svojem bregu Ljubljanice, v resnici pa so stali eden poleg drugega. Tudi Japonskih turistov je bilo ogromno, vsak je omel svoj fotoaparat in slikal prestolnico.

Ker je na bregu Ljubljanice postalo že malo tesno, je bilo potrebno zaviti še v kakšno drugo ulico, kjer še ni pretirane gneče.

Pot me je vodila do Magistrata, mimo trgovine z dolgo tradicijo steklarstva Rogaška. Malo sem bil presenečen, ker je trgovina obratovala tudi v nedeljo. V trgovini sta me ogovorili prijazni prodajalki, sam pa sem povprašal za dovoljenje o slikanju. Takoj sta bili za stvar. Na hitro sem si ogledal zanimive stvari, potem pa naredil par posnetkov.

Igra svetlobe na steklu je res enkratna za fotografirati. Škoda, da sem imel malo premalo časa, drugače bi se v prodajalni zadržal veliko več časa kot sem se.

Zanimivih stvari je bilo to dopoldne še veliko, to pa drugič.

Prišel je čas za makro fotografiranje. Najraje imam cvetne pajke (pajki prvič in pajki drugič). Pa jih do sedaj nisem še našel, pa čeprav je sedaj čas za njih. Se pač moram zadovoljit z metuljem

Okoli nas je letos ponovno ogromno pšenice, še nekaj več pa je silažne koruze.
Fotografijo nisem veliko obdeloval, pravzaprav sem jo v PS spustil samo skozi moder filter.

Pajkci pa malo kasneje, samo da se to vreme popravi.

Še nekaj detajlov, ki sem jih ujel v tem vikendu:

Kipci na Ljubljanskih hišah

Betonska ograja.

Včasih so po teh vejah skakale fletne veverice in obirale storže, sedaj storži samevajo.

Tuš

Oblak

Za skalo se je pokazala tale mala rastlinica, da pa je ozadje tako belo, je kriv oblak.

Že nekaj časa opazujem na sosedovem travniku kakšno štorkljo ki prileti in se sprehaja gor in dol. Tokrat pa ni bila ena ali dve. Tokrat jih je priletelo kar sedem. Po novem mi ne bo potrebno hoditi v prekmurje fotografirati štorklje, temveč jih bom kar iz domačega naslonjača.

Ko sem opazoval velike ptice, se je pa med mano in štorkljami pojavil srnjaček, ki je samo sedel v vlažni travi in opazoval okoli sebe.

Sedaj je z 70-300 objektivom bistveno lažje fotografirati živali kot pred nabavo tega objektiva.

Minilo je kar veliko časa, od zadnjega obiska naše prestolnice. Pravzaprav se sploh ne spomnim, kdaj je to bilo. Je pa veliko novosti. Največ je gradbišč, skoraj na vsakem vogalu. Tako da si bodo letos turisti imeli kaj za ogledati.
Tudi tokrat sva se dobila z starim kolegom Johhnyem.Tik pred srečanjem se je v Prulah ulilo, kot da bi bil sodni dan. Ni nama drugega preostalo, kot da se dobiva v enem lokalu, kjer bova počakala na konec dežja. Po dobre pol ure je res nehalo deževati in že se je prikazal sonček. Odpravila sva se proti centru Ljubljane, ki je od tu oddaljen samo 5 minut. Sam sem bil še sploh dobro razpoložen, ker sem se po dolgem času odpravil malo fotografirati in še nov objektiv sem lahko testiral. Ja danes sem postal lastnik objektiva Nikkor 70-300 VR.

Pročelje hiše na Prulah.

Počasi se še moram navaditi na objektiv. Vse je drugače od Sigme ki sem jo do sedaj uporabljal. Ni mi več potrebno stati v prvi vrsti, ampak se lahko postavim tudi za ves dren in ujamem kakšen datjl.

Prešernov spomenik.

Na Prešernovem trgu, se je odvijalo ulično gledališče, ki je kar veliko ljudi zvabilo k ogledu.

Kot pravim, se z 70-300 da ujeti kakšen zanimiv detajl.

Za široki kot pa še vedno prav pride Sigma 18-50.

Samo par metrov stran kjer se raja in zabava, je popolnoma drugačna slika …

Pročelja stavbe NLB pri Maxiju.

Kaj takega pa zelo redko vidiš v mestih, bolj je to popularno v vaseh. Prava fantovščina pred stavbo Name.

Mal težko je hodil, saj so mu prijatelji na noge obuli plavutke

Pa že nazaj na Čopovi. Živa slika. Zanimivo za videti pa še nasmejali smo se.

Frančiškanska cerkev, malo bliže.

Še malo detajlov.

Pa naj kdo reče, da se mladina ne zna zabavat brez alkohola.
Po moje so bili to eni redki.

Jutri če bo vse po sreči, grem ponovno v Ljubljano.