Gremo ven
Poletni vroči dnevi, nas zadržujejo doma, v ohlajeni hiši. Za sprehode se odločimo zgodaj zjutraj ali pa pozno popoldan, ko ni take pripeke. Neža je običajno v vozičku, tam ji najbolj ugaja, včasih se rahlo jezi, po parih metrih se pa popolnoma umiri, običajno zaspi, Žiga ima za prevozno sredstvo najraje kolo. Še najraje vidi kakšen klanček, pa ne da bi se spustil po njem, temveč da bi kolesaril navzgor, za dol pa mu dela še malo težav, ker je enkrat pozabil zavirat in je bil prav neprijeten pozdrav z tlemi, od takrat ima nekakšen rešpekt do klancev.
Zanimivo zaviranje na črto.
Neža, zakaj si tako počasna?
Pri dirkanju, gre včasih na tesno.
Ps: Žiga si je za rostni dan zaželel rolerje. Uh, to bo še veselo 
July 11th, 2008 at 20:28
Le kupi mu jih, ker rolerji so res zakon.
Samo v takih letih je treba še en kup ščitnikov imet.