Gregor Krašnja Foto Blog

Klonesa.

Nedeljsko dopoldan. Že na vse zgodaj sem bil opozorjen, da bi bilo dobro pokositi travo okoli hiše. Prav nejevoljno sem sprejel o odločitev, da bom moral kosit v Nedeljo.

Ja pajade. Nič ne bom kosil trave v Nedeljo. Danes je dan za počivanje in nedelo, saj zato se pa imenuje Nedelja. Pa da ne bi doma sedel, moram it malo ven, sem na hitro pogledal, kaj se dogaja v naši bližini. Mogoče bi se pa dalo kam pobegnit vsaj do kosila. Iščem malo po netu in raznih forumih in bingo. V Ljubljani je festival klovnov. Žigu samo namignem klovne in že ga ni bilo za ustavit. Nič mu ni bilo potrebno reči, da se obuje, tudi težav ni imel, ker ko ga peljem v vrtec ima 1001 in en izgovor, da čevlji ne gredo na nogo. No tokrat je bilo drugače.

Z seboj sva vzela še aparat, mogoče bo pa kaj zanimivega za slikat. Avto sva parkirala kar v Tivoliju, nato pa peš proti Jakopičevemu sprehajališču. Tam naj bi bilo klovni. In res so bili. Smešni kot se za klovne spodobi. Vozili so se z kolesi, žonglirali in zganjali razne vragolije. Po dveh predstavah, so se klovni odpravili na drugo lokacijo, Žiga pa je že začel silit naprej, tako da sva se odpravila kar po parku Tivoli. Sem pa bil kar presenečen, da toliko ljudi obišče Tivoli v nedeljo dopoldan. Nekateri so se samo sprehajali, drugi so pripeljali na sprehod svoje domače ljubljenčke, spet tretji so samo poležavali v travi, nekateri pa so se samo treznili po nočnem norenju.

V Tivoliju sva našla fontano in ker je bilo že zelo vroče, ni bilo potrebno dvakrat reči Žigu, da malo počofota po njej. V trenutku je bil moker, kar pa ga ni preveč motilo, mene pa tudi ne, ker je bilo že res pasje vroče. Po čofotanju pa sva šla še iskat veverice, ki jih je res ogromno v parku. Ni bilo treba daleč, ko sva že prvo videla in tam zraven je bila tudi druga, nato pa sva prenehala štet. Ena je bila še posebej radovedna in ko sem jo hotel slikat, je od zadaj pritekel, kdo nekaj, Žiga in jo preplašil na prvo drevo. Tako sedaj sva prenehala z vevericami in se bova počasi odpravila proti avtu, vmes pa našla še nekaj golobov, ki so se hladili v senci. Niso se dali kaj preveč motiti, ko je Žiga skakal med njimi, pač enostavno se jim ni dalo.

Za konec pa sem naredil še par fotografij (panning) iz hriba na Celovško cesto. Vmes naju je že klicala Mateja, da bi bilo prav, da se že kaj vrneva domov, ker bo kmalu kosilo.

Popoldne, je bilo bolj umirjeno, kar v stanovanju, kjer je bilo prav prijetno hladno.

Kosilnica in trava, sta me počakali do ponedeljka dopoldne.

Kloven na kolesu.

Zbor klovnov.

Fontana od blizu.

Golob, v niskem preletu.

Včeraj zvečer se je pripravljalo na poletno ploho. Iz tega res ni bilo nič. Še dobro, ker se nam je zunaj sušilo perilo. Je pa sosednjo vas vendarle malo zmočilo in ker je bilo sonce že res zelo nizko, se je prikazala lepa mavrica. Kaj mi je drugega preostalo, kot da skočim po aparat in naredim par
posnetkov.

Sem mislil, da bom imel kaj več časa sedaj, pa sem se rahlo zmotil. Nimam ga. Kdo mi ga pobere? Ja mala Neža. Sedaj je stara že 11 dni in pridno nabira grame. Večinoma dneva prespi in je, ponoči, ko pa bi morala spati, pa veselo gleda naokoli in popestri noč. Ravno zatisneš oči, že ti da vedeti, da je tudi Neža v prostoru. Današnja noč je bila najbolj burna, ni zaspala kar od 23 ure pa do 2 ure zjutraj. Okoli 6 ure zjutraj jo je prebudil prazen želodček, za kar je poskrbela Mateja, sam sem se tudi zbudil in videl prekrasen sončni vzhod, tega ne vidim velikokrat, mogoče ga bom pa še kdaj slikal.

Toliko za zdaj, samo da veste, punca raste.

Oblekica ji je malo prevelika.

Nogica

Pričakal sem dan D. Petek 13.6.2008, za nekatere nesrečen dan, za mene in mojo družino pa definitivno najbolj srečen dan, ko je na svet privekala moja hčerka Neža. Ni bila kaj preveč zainteresirana na zunanji svet. Seveda ne, ko pa je bilo v mamici tako prijetno toplo, tu zunaj pa jo samo gledamo kot sedmo čudo. Prav počasi odpira in zapirala male očke, malo pogledala naokoli in ponovno zadrema. Vsake toliko pa je vendarle pogledala, svoja starša.

Tudi Žiga je zelo zadovoljen, ko je dobil mlajšo sestrico. Na vsak način bi sedel poleg nje in jo božal. Nikakor ne more odtrgat pogleda od Neže.

No sedaj veste, zakaj je blog tako sameval, zadnje 14 dni je bilo res napornih.

Mateja, Neža in Žiga. Jaz sem ponovno za aparatom, kot vedno.

Hm. Zakaj zadnje čase sameva blog? Saj bo kmalu boljše. Obljubim
Še mal pa bo, kakšen dan ali dva, potem pa presenečenje.

Fotka je simbolična!

Prišel je dan, ko sta v zakonski stan skočila moj brat Samo in njegova spremljevalka Patricija. Dolgo sta prestavljala datum tega trenutka, tokrat pa sta ga izpeljala do konca.

Mene pa je doletela čast, da postanem bratova poročna priča.

Najprej je sledila cerkvena poroka v Tunjicah nad Kamnikom nato pa še civilna v Predjamskem gradu. Potek poroke je potekal gladko in brez zapletov, tudi vreme je držalo, kljub temu, da je bilo napovedano deževje. Čeprav sem bil poročna priča, se nisem odpovedal fotografiranju, seveda ko je za to bil čas, ne ob samem obredu. Za fotografiranje sta bila zadolžena Jure in David, ki sta opravila korektno in profesionalno. Sedaj samo še čakamo na njuno delo. Jure se je izkazal že na poročnem slavju, kjer nam je na velikem platnu prikazal nekaj odličnih fotografij.

Za konec pa še tole. Samo in Patricija (pišem v imenu moje družine), želimo vama in vajinima hčerama Kaji in Evi vse najboljše, sreče v zakonu in ljubezni pa da se mogoče vajina družina še poveča.

Pa še nekaj mojih fotografij.

Lexus RX 400h. Avto, ki ga hitro osvojiš, ali bolj natančno, ki te hitro osvoji. Lexus je že od nekdaj avto prestiža. RX 400h z 3,3 literškim motorjem in z pomočjo dveh elektro motorjev, deluje zelo potiho. Tudi sama poraba ni velika. Po dveh dneh vožnje po prestolnici in nekaj avtoceste poraba zanemarljivo majhna 13 litrov na 100 km. Moram povedati, da V6 bencinski motor in elektromotor, skupaj zmoreta kar 200kW moči. V avtu res ne manjka ničesar, vse je na svojem mestu, vse v dosegu roke in pregledno. Na sredinski konzoli je velik na dotik občutljiv ekran, na katerem lahko opazuješ samo delovanje motorja ali elektromotorja, trenutno porabo, povprečno porabo in podobno. Lahko si nastaviš tudi GPS navigacijo ali pa radijske programe, pri vzvratni vožnji se vklopi zadaj mala širokokotna kamera in tako lahko na ekranu opazuješ kje boš parkiral lepotca. Notranjost avtomobila je zelo prostorna, tako spredaj kot zadaj, razočaral pa me je prtljažnik, ki je malce premajhen. Tudi zunanja lepota ne zaostaja za notranjo. Zunanjost krasijo spredaj in zadal velike luči, ki se lepo zlivajo z linijami avtomobila, tonirana zadnja stekla in 18 palčna platišča.

Če si ga kdo želi, ga dobi že za skromno ceno 64.000€. Pa naj še kdo reče, da se prestiž ne izplača

Že na boku avtomobila, vam piše, da je to Hybrid.

Na sprednji maski avtomobila je lepo viden znal Lexusa, ki ga ne morete zgrešiti.

Od spredaj.

Notranjost.

Sredinska konzola od spodaj.

Pregled na števce, ki so dobro vidni v vseh pogojih.

Sredinska konzola se na vrhu konča z velikim na dotik občutljivim ekranom.

Tudi volanski obroč je bogat z gumbi.

Prestavna ročica, ki pa je ne uporabljaš veliko, ker je avto avtomatik.

Tudi znotraj avtomobila velikokrat vidiš znamko avtomobila.