Gregor Krašnja: event photography

Če je kdo pri nas len, je to moja mačka. Ne da se ji popolnoma nič. Premika se samo takrat, ko se njej zazdi. Včasih jo kličem, vendar nič ne sliši, ko pa se začne kosilo ali večerja je vedno prva pri mizi. Tudi Žiga se kar dobro razume z mačko. Na vsak način bi ji rad nagajal, takrat pa se mačka skrije za kavč, saj samo tam ima mir. Ima pa še eno čudno navado, lahko spi popolnoma cel dan in noč, vsake toliko se sprehodi do kota, kjer ima svoje brikete. Po petih letih je kar malo dobila v širino, samo je še vedno voljna do igre. Pred časom, je jedla tudi ribe in piščančje kosti, od kar jo je pa začela razvajat tašča z briketi, ji to ne pride več na misel. Ko pa jo prime lovski nagon, pa prinese tudi kakšno poljsko miško, pa tudi kakšen vrabec ali sinica ji ne pobegneta.

Portret

Kaj spet Žiga naklepa?

Hrbtno.