Gregor Krašnja: event photography

Sprehod po parku Tivoli, smo si privoščili na kulturni dan 8. Februar. O tem sem že nekaj pisal tukaj, sedaj pa se vse samo nadaljuje.

Pogled proti Ljubljani.

Pot nas je vodila od muzeja, proti Jakopičevemu sprehajališču. Vmes smo še srečali starejši par, ki sta v grmovje neprestano ponavljala Muki, Muki. Prvo sem pomislil, da ju domači ljubljenček popolnoma nič ne uboga, vendar sem se zmotil. Muki ni bil nihče drug kot drobcena veverica. Nisem mogel verjeti, da so tako udomačene. Pa ne da bi prišla samo ena, bilo jih je kar nekaj. Celo iz roke je prišla pobrat lešnik, nato pa na najbližjo varno vejo, kjer si ga je privoščila.

Kot rečeno, smo pot nadaljevali po Jakopičevem sprehajališču, kjer je razstava fotografij na temo Plečnik. Tam si lahko ogledate vsa Plečnikova dela v Ljubljani. Kar zanimivo za pogledat. Bo pa potrebno si enkrat vzet malo več časa in naredit foto reportažo o parku Tivoli.

Pogled po Jakopičevem sprehajališču iz ene …

… in druge strani.

Foto klub E-fotografija, smo se zmenili za sobotni izlet. Na dogovorjenem mestu v Kranju se nas je zbralo kar 12. Lepo število, vsi lačni novih izkušen in dogodivščin. Kot rečeno, ura je bila 8, malo pozno za fotografirat, vendar volja je in jo bomo izkoristili, kljub pozni uri.

Najprej smo se porazdelili po avtomobilih. Pot nas je najprej zanesla na Gorenjsko. Za prvi postanek, smo si izbrali izvir Save dolinke (Zelenci). Tam nas je čakala prava zimska idila, zamrznjen sneg, ki je kar škripal pod našimi nogami. Pokrajina je res čudovita. Sam sem bil na tem mestu prvič in moram reči ,da je res fantastično. Pri vsem pa so nam pomagale še račke, ki pa se nas niso popolnoma nič bale, drugače rečeno, so kar domače.

Nato nas je pot vodila v sosednjo državo Italijo, kjer smo se ustavili pri Mangartskih jezerih, ki pa sta bili delno pomrznjeni. Malo smo slikali, malo klepetali in veliko čakali na nekatere člane, ki jih je fotografiranje popolnoma prevzelo.

Ko smo se ponovno vsi zbrali pri avtomobilih, smo se odpeljali proti Trbižu in nadaljevali do jezera Predil. Žal je bil popolnoma zamrznjeno, tako da smo kar hitro nadaljevali pot do še pred kratkim mejnega prehoda Predel. Počasi smo se začeli spuščati v dolino, mimo Loga pod Mangartom in nadaljevali do trdnjave Kluže.

Tu pa smo si zopet vzeli malo več časa in trdnjavo poslikali iz vseh kotov. Fotografiranje je bilo zelo problematično, ker je sama trdnjava v senci, ozadje je bilo pa prav lepo osvetljeno. Tudi tu je čas kar hitro minil in že smo se odpravili proti Bovcu, še prej pa smo si odšli pogledat velika korita reke Soče, ki je ena najlepših in najčistejših rek v Sloveniji in upam, da bo tako tudi ostalo.

Slikanje korit je bilo pa bolj adrenalinsko, ker če si se hotel približat, si moral kar malo plezat in z vso opremo v nahrbtniku in stativom je to kar malo težko. No če hočeš dobiti dober posnetek, se moraš kar potruditi. Po napornem plezanju je bil čas, da odrinemo proti Kobaridu, kjer smo si ogledali še kostnico padlim junakom iz 1. svetovne vojne. Žal smo prišli tja že zelo pozno, ker se je počasi že začelo temniti, zato smo poiskali v Kobaridu gostilno, kjer smo si napolnili želodčke in se pogovorili o celodnevnem izletu. Pri šli smo do zaključka, da bomo morali izlet v kratkem ponoviti, seveda v druge kraje.

Za konec nas je pa še vodila dolga zavita pot preko Tolmina, Most na Soči, Cerkno, Škofja loka, Kranj, kjer smo se poslovili in odhiteli vsak svojo pot.