Kraški pršut
Od vsega suhega sadja, imam najraje Suhe salame, klobase, pancete in seveda tudi kraški pršut. Če se zadeva znajde na obloženi mizi, bom seveda najprej segel po pršutu. Na koncu se pa sprašujem kako bom odvečne kilograme spravil na normalno raven. Za enkrat se še tolažim, da je teža idealna, samo malo majhen sem za njo.
Danes se je naš oča Jože odločil načeti svoj lopar (pršut, kot mu on pravi 
). Imel je ogromno dela že pri rezanju, ker je imel stalne pomočnike okoli sebe, ki so že sproti probali mesni izdelek. Zelo pridna sta bila Kaja in Žiga, pa tudi midva z bratom nisva bila daleč hehe.
Ko ga je narezal dovolj za vse, ga je prinesel na mizo, tam je bil prisoten tudi Kraški Teran (nisem pil) in pa seveda sir, kruh, kisle kumarice, vložene kisle gobice in pa mi okoli mize
Pri mizi ni bilo časa fotografirat, ker potem bi ostal brez vsega.
Zelo počasen in natančen začetek !!
Pravo veselje ga je bilo opazovati …
… kako mu jemlemo iz krožnika.
December 26th, 2007 at 20:02
Ja, zaradi tega sadja sem tudi sam postal “vegeterjanec”.
Ni ga ptiča, čez prašiča!!!
December 26th, 2007 at 21:46
ma ni to lopar ampak Vijolina
Dober tek
December 26th, 2007 at 22:14
Njami
December 26th, 2007 at 22:58
@guzman,
@primož, ko ga režeš, res dobi obliko violine
@dan, pa še res je bilo tako, njami
December 27th, 2007 at 00:24
Hvala, ker si me sredi noči naredil lačnega:)
December 27th, 2007 at 12:35
Pa še mal terančka … Ma kaj je boljšga?
December 27th, 2007 at 14:45
@žiga, tudi če si sit, brez problema vzamem še eno rezino
@digikl, žal me je pot vodila domov z avtom, pa ne bi rad kje pihal po nepotrebnem