Gregor Krašnja Foto Blog

Kot že rečeno, smo si odšli včeraj ogledat jaslice v Frančiškansko cerkev. Že na vhodu sem vedel, da bo dren, na kar sem se zmotil. Dren je bil samo na vratih, potem se je pa kar hitro odvijalo. Prideš do jaslic, ki so res ogromne, narediš par posnetkov, pa te že nadlegujejo starejši občani, ki so kar jezni, če se ustaviš samo za trenutek. Naredil sem par posnetkov, kar brez fleša. Svetlobe je bilo samo za vzorec, ravno dovolj.

Na poti domov, smo se ustavili še v Tacnu. Kjer imajo jaslice kar zunaj na vrtu in si jih lahko ogleda vsak mimoidoči. Poleg ogleda poslušaš še božične pesmi, ki prihajajo iz jaslic. Prav zanimivo je videt. Tudi tu sem fotografiral brez fleša. Smo si pa res na hitro ogledali, ker mraz je kar dobro stisnil.

Ko pa smo prispeli domov in se je aparat malo klimatiziral, sem stopil še v klubsko sobo doma, kjer smo letos postavili tudi mi jaslice. Tu pa je svetloba zelo slaba, sem moral pa uporabit fleš.

Toliko za letos.

Z novimi objavami pa nadaljujem v letu 2008. Lepo da ste obiskovali moj blog, ga komentirali. Še naprej tako nadaljujte in potrudil se bom, da bo drugo leto še boljši in z več objavami.

Srečno v letu 2008.

Danes sem ponovil vajo od zadnjič. Tokrat sem bil še z Matejo in Žigom. Že zadnjič sem jih poslušal, kako sam hodim naokoli, njiju pa ne vzamem z seboj. No tokrat smo šli še pogledat jaslice v Frančiškane, samo to bo druga tema. Žiga je užival nad vsemi lučkami, Mateja si je ogledala vse stojnice. Vsaka druga stojnica ima kuhano vino, vmes pa še nekaj hrane, vse kar se prodaja je navaden kič. Ni nikakršne izbire, da bi rekel, to bom pa kupil. Na tržnici je veliko Kitajskih trgovcev, ki imajo same čudne mehanične igrače. Ne hvala, tudi to me ne zanima.

Tudi tokrat sem vzel s seboj foto, tokrat brez stativa. Pa da vidim kaj je nastalo?

Ribnčan Urban, po celem svetu znan…
23mm, F2,8, ISO 800,1/40

Snežak na Tromostovju.
23mm, F2,8, ISO 800,1/40

Ljubljana v lučkah, slikano iz stopnic Frančiškanske cerkve.
18mm, F4, ISO 800, 1/15

Bolj zanimiva stojnica.
32mm, F2,8 ISO 800, 1/160

Stari del Ljubljane z Magistratom.
18mm, F2,8 ISO 800, 1/80

Magistrat (javna hiša)
18mm, F2,8 ISO 800, 1/80

Čez cesto.
18mm, F2,8 ISO 800, 1/30

Jelenček rudolf.
23mm, F2,8 ISO 800, 1/100

Izložba v starem delu Ljubljane.Meni najljubša fotka. Malo pomoči z Lightroomom.
20mm, F2,8 ISO 800, 1/100

Če se neka zadeva začne, se tudi konča. In tako se je tudi leto 2007 končalo v službi. Na srečo, je bil zadnji dan kar miren, tudi telefoni so utihnili, kot da bi že vsi prenehali z delom. Končno smo se lahko tudi kot kolektiv malo poveselili. Odprli steklenico penine in nazdravili, zaključku starega leta in pozdrav novemu letu.

Ferrero roche in, ne ni sok

Adijo, vidiva se naslednje leto!

Končno konec …

Ponovno sem si odšel pogledat, kako je Ljubljana osvetljena to leto. Ni ravno velika razlika od lani, je pa nekaj sprememb.
Pa da ne bom preveč pisal, raje si oglejte fotografije

V daljavi Frančiškanska cerkev
Pravilno povedano Cerkev Marijinega oznanenja.

Pogled po Ljubljanici, proti šuštarskem mostu.

Levi in desni breg Ljubljanice, naravnost pa ponovno Frančiškanska cerkev.

Ponovljena vaja.

Cerkev Marijinega oznanenja iz Prešernovega trga

Robov vodnjak, Magistrat …

Še malo lučk.

Za tako fotografiranje, kjer so potrebni dalši časi, je obvezen stativ. sem pa videl ogromno ljubiteljev fotografiranja. Vendar brez stativa in kako so bentili nad svojimi umetnijami, ko jim ni tako uspelo, kot so si zamislili.

Od vsega suhega sadja, imam najraje Suhe salame, klobase, pancete in seveda tudi kraški pršut. Če se zadeva znajde na obloženi mizi, bom seveda najprej segel po pršutu. Na koncu se pa sprašujem kako bom odvečne kilograme spravil na normalno raven. Za enkrat se še tolažim, da je teža idealna, samo malo majhen sem za njo.

Danes se je naš oča Jože odločil načeti svoj lopar (pršut, kot mu on pravi ). Imel je ogromno dela že pri rezanju, ker je imel stalne pomočnike okoli sebe, ki so že sproti probali mesni izdelek. Zelo pridna sta bila Kaja in Žiga, pa tudi midva z bratom nisva bila daleč hehe.

Ko ga je narezal dovolj za vse, ga je prinesel na mizo, tam je bil prisoten tudi Kraški Teran (nisem pil) in pa seveda sir, kruh, kisle kumarice, vložene kisle gobice in pa mi okoli mize

Pri mizi ni bilo časa fotografirat, ker potem bi ostal brez vsega.

Zelo počasen in natančen začetek !!

Pravo veselje ga je bilo opazovati …

… kako mu jemlemo iz krožnika.

Pa jih je ponovno minilo, 365 dni! Leto je minilo tik tak. Se mi zdi, da še nobeno tako hitro kot 2007. Poslavljajoče leto je bilo prav razgibano, veselje, žalost, padci in vzponi, dejansko, dogajalo se je ogromno.

V prihajajočem letu si želim za svojo družino in zase vse najboljše, ogromno uspehov, največ zdravja.
Želim pa tudi vsem blogerjem, ki berete moj blog in tudi ostalim, ki občasno vržete uč na blog, vesele božične praznike in srečno novo leto 2008, da se vam uresničijo vse skrite želje. ogromno uspeha., veliko zdravja itd…

V glavnem, uživajte med prazniki.

Pa še misel za leto 2008:

Nikar ne vozite avtomobilov pod vplivom alkohola, ker z tem škodujete sebi in nam kot soudeležencem v prometu.

Nedelja, jutro,pogled skozi okno. In že sem vedel, da je potrebno ujet jutranjo svetlobo. Na hitro sem spil kavo, pogledal na zunanji termometer, kaže -8. Potrebno se bo toplo obleč. Kam se bom odpravil? Grem do bližnjega bajerja, tam že dolgo nisem bil. Po dveh dneh in hladnem jutru, tudi avto bolj lenobno vžge. Kmalu prispem do želene točke. Nikjer nikogar, se mi je kar zdelo, kdo pa še tako zgodaj rogovili v nedeljo dopoldan, razen kakšen amaterski fotograf hehe.

Barje je že lepo zaledenelo. Zadal sem si cilj, naredim en krog okoli barja. Na pogled se ti zdi majhen, ko pa začneš hodit okoli, ga ni pa ni konec. Pa saj nisem sem prišel, da podrem rekord o hoji okoli barja. Tu sem zato da slikam. Nekje na polovici hoje okoli, sem se opogumil in stopil z eno nogo na ledeno ploskev. Stopim še z drugo nogo in poslušam kaj se bo zgodilo, če se že udre pod mojo težo, bom moker samo do gležnjev. Poslušam, nič pokanja, samo padanje ivja iz dreves. Naredim še par korakov, sedaj sem že na polovici bajerja, med levim in desnim bregom, še vedno nič ne poka, najbolje je, da se odpravim na drugi konec, da res dokončno ne poči hehe.

Megla je počasi začela izginjat, prikazali so se prvi sončni žarki in počasi sem se odpravil proti avtu. Od daleč že slišim par glasov, se pravi sonce je prebudilo tudi sprehajalce, da so prilezli iz toplih domov. Kmalu pa nekaj pri drsa po ledu, prvi drsalci, jaz pa ves presran hodim po ledu, te se pa drsajo.

Naslednjič bo potrebno prinest z seboj tudi drsalke.

Na bajerju so se kazale sledi sani, se pravi da je varno hodit po ledu?

Veja ujeta v ledenem primežu.

Tam daleč za ovinkom nekje je drugi konec.

Avtoportret, postavil foto na vejo bližnjega drevesa, nastavil čas na 10s. Tu sta se slišala dva zvoka, utrip srca in odštevanje aparata.

Ko se je prikazal sonček, so na led prišli tudi drsalci.

Jutranja fotografija.

Pa smo ga dobili.
Po vseh porodnih krčih, srečnem rojstvu in hitremu postavljanju na noge je Foto klub e-Fotografija dobil še svoj blog. Na tam blogu bodo predstavljene fotografije članov, katerega član sem tudi sam.
Pa kaj bi dolgovezil, najbolje je, da ga spremljate, berete in komentirate. Tukaj so še naše uvodne besede za vas in povezava do bloga.

Ne poznam človeka, ki ne bi imel vsaj enega hobija.

Tudi pri nas doma imamo vsak svoj hobi. Žiga ima rad Lego kocke, jaz fotografijo, Mateja pa rada zbira čajne lučke. Imamo jih že kar nekaj. Nekatere so tematske, take kot jih imamo sedaj na policah in mizah. Vse so v znamenju božiča, novega leta, skratka zimski motivi. Potem pa so tu še čajne lučke brez tematike, samo za okras, ki krasijo skoraj celo leto naše stanovanje.

Imamo pa še ene, tudi te so tematske, Velikonočne, a o teh takrat ko bo čas za to. Jih je pa tudi že veliko romalo v smeti, nekaj sem jih pa tudi zalepil. Največ se jih je razbilo takrat, ko se je Žiga začel postavljat na noge in je bilo vse prenizko. Sedaj pa jih pusti pri miru.

Škoren, zadej pa Žigov adventni venček, ki ga je naredil v vrtcu. Sveča na venčku mi je parala živce, vsakič ko sem jo postavil pokonci, je lakoj klonila.

Hiška

Kuhalnik

Pa ena home made in Žigov šparovček.

Snežak, keramičen zvonček in ena od mnogih igrač, ki ni na svojem mestu.

Božiček

Pa še en venček z čajno svečko.

Inše ena hiška.

Zadnje čase samo še pospravljam Žigove igračke. Ta zadeva mu še ne gre preveč od rok, dokler mu kakšne stvari ne prepoveš, potem pa z veseljem vse pospravi. Včasih je res mala trma. Če pa kdaj pozabi pospravit kakšno manjšo malenkost(običajno Lego kocko), jo pa itak jaz najdem, tako da stopim nanjo. Ni ravno dober občutek, vendar moraš to vzeti v zakup.

Tudi tokrat sem vzel Žigu par igračk in jih poslikal kar na mizi, brez kakršnih priprav. Je pa res, da brez makro bliskavice ne gre, torej sem jo že napisal na wish listo.

Malo sem brskal po netu in jih kar nekaj našel, cene so tako različne že od 70$ dalje. Ne vem če se sploh splača takšen fleš kupovati?