Gregor Krašnja: event photography

Danes za večerjo, sem si zaželel pico. In to ne gostilniško, temveč doma narejeno. Ura se je bližala že sedmi zvečer ( po šesti uri ne jej), ko sem se odpravil v kuhinjo eksperimentirat. Prva zadeva so priprave, moka 400g, pol kocke svežega kvasa, topla voda (ne pretiravat), ščepec soli, dve žlici olja.. V posodo stresem moko, na sredini naredim jamo, stresem v jamo stopljen kvas v vodi, posolim , nato pa še dodam vodo in olje. Ko so vse sestavine v posodi, se začne zabava, mešanje. Najprej počasi z vilico, nato ko se vse dobro sprime, pa nadaljujem z roko. Tokrat sem si na roko natresel moko, da se mi ne bi zopet testo prijelo med prste, kot se mi je to že enkrat naredilo. Ko je testo dobro zgneteno ga pustim par minut, dokler ne pripravim še gobe, šunke, sir in mezgo.

Ko se jaz matram, se Mateja zabava, na moj račun.

Malo moke je potrebno dodat, da se ne prime vse za prste.

Gnetem.Kar dobro mi gre.

Tako zgleda testo za pico.

Prvi problem. Kje so gobe? Ni gob, je Matejin odgovor, vmes pa še veselo slika. Da pojasnim, sploh nemara fotografirat. Vendar v tem primeru je z veseljem škljocala. Dilema. Kaj naredit? Imam še dobrih 10 minut do zaprtja bližnje trgovine. Mora mi uspeti, drugače ne bo pice. Hitro v avto in tik pred zaprtjem sem tam. Zelo prijazen sprejem trgovke, ITAK. Kisel nasmeh, ne vem zakaj? Vzamem gobe in nazaj domov. Pečico navijem na 180⁰, razvlečem testo po protvanu, namažem z mezgo, položim šunko, dodam nariban sir in narezane gobe. Tudi oliv nimam, bom preživel tudi brez njih. Pečica je segreta, vstavim pico za dobre 18 minut, pripravim mizo in po končani peki,

DOBER TEK.

Ker je Ponedeljek in kot ponavadi popolnoma nič po televiziji, si je potrebno vzeti čas za pregledovanje maila ali novih objav blogov. Ker ni veliko novega in se zadeva hitro prelista, si je potrebno najti novo zabavo.
že pred časom sem pregledoval ključne besede na Urošovem blogu in so zelo zanimive, pred kratkim pa jih je predstavil še Gregor, sem se vprašal, zakaj pa ne bi še sam malo prelistal, po katerih ključnih besedah zaidete na moj blog.
Pa poglejmo :

Štrudel – bi se mi prilegel

Žival krt – sem pogledal v leksikon, pa še res je

K1 atack – preveč nasilja

Vikend – preporedko

Vse najboljše – hvala

Avto pijača – še nisem slišal

Avto striptiz – kako to zgleda

Frančiškani na Tromostovju – dodaten zaslužek

Hdr kako – včasih mi rata

Igrače – vsak svoje

Krtine – občasno okoli hiše

Avtokamp slovensko primorje – so zelo redki

Bohinj Slovenija – Upam da za zmerom

Borovničev štrudel – kot pravim, bi se mi prilegel

Dogajanje – občasno

Hrana – glej zgoraj

Internetni dostop – se šlepam

Ir fotografija – zahtevna

Jasmina jagoda – jagoda da, Jasmina …

Letalski izpuh – nisem vedu

Ljubljana ponoči – zadnje čase nevarno

Moj prijatelj Piki Jakob – vsaj eden

Moja fotografija sex – ne vem nič o tem

Slo sex – a obstaja

Spanje – se mi bo prileglo

Stara gara – pri sosedu

Tuning dekleta – samo na kanal z njimi

Vlado Kreslin koncert – hvala za opozorilo

Zoo Ljubljana – Zagrebški je večji

Zoo sex – me ne zanima

Avto show striptiz – za videt

Avtokamp Jure – kje je to?

Avtokamp v slovenskem primorju – kot pravim, zelo redki

Bejbe dirke – kje je štart

Bohinj sex – pa smo spet pri sexu

Božič Ajdovščina – 25.December

Branjevke kolo – … so plesale

Canon eos 400 – Hvala imam Nikon

Cesta Gamelnje – zaenkrat še zaprta

Cestne informacije – vedno prepozne

Dekleta – kje so?

Eos 400d – sej pravim da imam Nikona

F1 bejbe – zanimive za pogledat

Film o driftu z apn 6 – hehe to bi pa rad vidu

Foto lovci – bi se reklo

Fotografije domobrancev – nimam, sem premlad

Frančiškani tromostovje – že vemo zakaj

Gasper koruzni video – nisem gledal

Gobe na Madžarskem – verjetno da jih imajo

Hdr foto – zanimiva za videt

Jami Oliver recepti – nimam

Janče – nad Ljubljano

Jesen gobe – pozimi jih je težko najti

Kako do Zoo Ljubljana – avto , kolo, peš, rolerji …

Kako fotografirat na koncertu – se tudi sam sprašujem

Kako montirat vtičnivo – običajno v zid

Kako narediti hdr – težko in veliko potrpežljivosti

Kako prideš na Rašico – podobno kot v Zoo, glej zgoraj

Kako ujeti krta – če veš recept mi povej

Kako voziti motor – pa kaj se hecaš

Kmet nam nagaja – nisi edini

Kopanje v Slovenskem primorju – hrbtno , kravelj, žabco, prsno …

Kozmično jajce – pojma nimam

Košnja trave – ni moj hobi

Krt na vrtu – vrzi ga k sosedu

Ljubljanski Zmaj fotografije – slikaj taščo, ni razlike

Moj hobi rože – me veseli da priznaš

Moje jutro – nisem ravno jutranji, v tem si zmagal

Mu – misliš na krave

Najlepši konec Slovenije – ga še nisem našel, ker je vsepovsod lepo

Otročji polži – nova vrsta

Pojdimo drugače – pa pojdimo

Policaji – kaj je z njimi?

Porno sex – kaj novega

Pozna.com – ne

Presenečenje – to imam rad

Sex fotoblogi – še nisem iskal

Sex malo – samo veliko

Sex na kmetiji – nismo na kmetih

Fajne fotke – bi se našle

To je samo peščica izbranih.

Najprej ena misel dneva.

Ni mi težko hodit v službo, samo težko čakam 8 ur da grem domov.

Ko pa nastopi konec službe ob 16h, se začne tretje poglavje.

1. poglavje: Prihod v službo.
2. poglavje: Služba
3. poglavje: Odhod domov

In o tem poglavju bom tudi sedaj pisal. Kot rečeno odhajam domov ob 16h, tako kot večino ostalih. Najprej čakam, da se priključim na Brnčičevo ulico, nato da prečkam Trzinsko obvoznico. To lahko traja tudi 15 minut, samo zadnje čase gre malo hitreje, pa ne dosti, pridem na Šlandrovo ulico vse do Mercatorja in ponovno stojim v koloni. Tu se že prične Cesta 24. Julija, kjer ponovno kopljejo cestišče. Čudno se mi zdi to, da so dobre pol leta prej, točno to cesto na novo asfaltirali.

Ko se počasi premikam proti Dunajski cesti, se na mojo srečo še spustijo rampe na prehodu čez železnico in tako čakam še dodatnih 5 minut. Po dolgem čakanju, se končno pripeljem na Dunajsko cest, kjer se ponovno vozim v koloni in če bi bile popolnoma normalno odprte vse ceste, bi zavil pred mostom čez Savo na desno proti Gameljnam, vendar se to ne zgodi. Zakaj? Ker so že pred dobrim mescem in pol zaprli most med spodnjimi in srednjimi Gameljnam. In tako bo vsaj še mesec ali dva (upam da manj). No kakor koli, sem že na križišču Dunajske in Obvozne ceste (Nemške). Grem kar na Obvozno in v koloni, ker če bi šel po Dunajski in zavil proti Savljam, bi ponovno stal pred deloviščem na cesti za Savlje. In ker imam še nekaj časa v avtu, še malo poslikam okoli sebe, sej nobenega ne oviram, itak vsi stojijo na mestu, pa zakaj ne bi še jaz. Po polžje sem se privlekel do avtoceste, od tu sem imel pred seboj še 15 minut vožnje do doma.

Tako, to je moja pot po Nemški cesti, čez Mengeš sem pa že pisal pred dnevi.

Upam, da imate ostali manj gneče pred seboj.

Pred časom sem bil na strehi naše hiše in opazil, da so naše azbestne salinitke že zelo boge. Kaj ne bodo, saj so na strehi že skoraj 30 let. Potrebno jih bo zamenjat in to v najkrajšem času. Vsaj pred zimo. Zanima me, če ima že kdo kakšne izkušnje z odvozom azbestnih salonitk, kakšne so cene odvoza. Ali mojstri tudi odkrijejo streho, ali bom moral to sam počet. Če bom moral salonitke odpeljat sam, kako moram ravnat z njimi, ker baje jih ne moreš kar pripeljat na smetišče.

Pa še gobe v drugo.
Že tu sem nekaj pisal o tej temi.
Z Žigo sva se odpravila ponovno v bližnji gozd, na kratek sprehod. Najprej se je upiral, da ne more in da ga bolijo noge, vglavnem, da je utrujen. Prepričal sem ga šele po tem, da mu bom dovolil tudi slikati kakšno gobo, ki jo bova našla. V trenutku so vse bolečine prenehale. Komaj je že čakal, da prispeva in da bo lahko pomagal slikat. Prav z veseljem je iskal gobe in kot prejšnjič nisva našla nobenega gobana. Naredila sva kar nekaj fotografij, ko pa se je začelo mračit in je bilo svetlobe samo še za vzorec, sva se odpravila proti domu. Žiga je naredil dva posnetka, vendar je Nikon še pretežek za njega, tako da ga bom začasno navajal na starega Kodaka. Če bo še kaj vremena, se bova pa še odpravila iskat gobe.

Lesne gobe.

Kostanj.

Ena, dve tri.

Zadnje čase so Nedelje kar naporne, sploh kar se tiče prehranjevanja. Prejšnji teden smo imeli Krst, ta teden pa Birmo, pa še nadaljevalo se bo. Že čez dobrih 14 dni imamo ohcet in tudi tam se bomo basali z hrano. Še se bo tako nadaljevalo vse do Novega leta, bom moral razširit vhodna vrata, ali pa zaprosit za kakšen shujševalni recept.

Na koncu, ni več ostalo veliko.
Prvič …

Drugič …

Včasih ti sploh ni potrebno daleč, da narediš par zanimivih fotografij. Pred dnevom smo se Mateja,Žiga in jaz odpravili na krajši popoldanski sprehod. Ne daleč, samo do bližnjega gozda, ki je oddaljen od hiše približno 200m. Takoj, ko sem stopil v gozd, se mi je odprla ogromna množica gob. Samo v dveh dneh jih je pokukalo izpod listja na stotine. Čisto na vsakem koraku so bile, tako da si se jih kar izogibal. Še najbolj mi je bilo všeč, da so bile vsaka druge vrste, edino gobana ni bilo nobenega, to so pa že dopoldanski sprehajalci vse pobrali.

Prva serija gob.

Tudi za listjem so se skrivali.

Gneča !

Tale mi je pa najbolj všeč.

Jeseni nam narava postreže z najlepšimi barvami, ki jih premore. Zato ne bom preveč pisal, temveč raje predstavil kakšno jesensko fotografijo.

Jagoda.

Rdeča prevladuje.

Ta čas je Teden otroka. To so lepo izkoristili tudi v Občini Vodice, kjer je občina z pomočjo

Vrtca Škratek Svit, organizirala razne otroške delavnice, na dvorišču samega vrtca. Tu so otroci pokazali razne ročne spretnosti. Nekateri so izrezovali buče, drugi so se igrali na trampolinu, spet tretji barvali na papir, risali po tleh. Največja gneča pa je bila na poligonu, kjer so se otroci vozili z majhnimi avtomobili. Seveda se niso samo vozili, inštruktor jih je učil pomena prometnih znakov, semaforjev in talnih oznak. Samo otroci so si pravila jemali po svoje.

Frizerski salon na prostem. Tu so se najbolj gnetle mlade dame.
Itak!!

Limanje koruze in fižolčkov na lepenko.

Pihanje milnih mehurčkov.

Tudi okoli peskovnika je bila gneča.

Otroci barvajo.

Že majhni otroci se morajo učiti CPP.
Desno pravilo ali zakon močnejšega? V tem primeru je bilo pravilno, desno pravilo.

Žiga kot mladi umetnik.
Samo da ne riše doma po stenah.

Da se dostikrat nasmejemo na vice o Policajih vsi dobro vemo. Se pa dostikrat sprašujem, če ni vse res in to ni samo vic. Ko pa sem videl posnetek o Policajih, kako se matrajo po zasneženem cestišču in to v letnih pnevmatikah, mi je vse jasno, da je vse res, kar se govori o policajih. Tu se tudi dobro vidi, da za njih zakon o CPP ne velja, kjer lep piše, da je od 15.Novembra pa do 15. Marca obvezna zimska oprema za vsa vozila. Se pravi, da to velja tudi za Policaje. Edino nekaj mi ni jasno. Kdo pa kaznuje Slovenske policaje, ko kršijo CPP?

Video je posnel prijatelj Aleš, ne daleč od svojega doma.