Strunjanske soline
Ta konec tedna smo se odpravili v Slovensko primorje, tako kot večino Slovencev. Bolj natančno v kamp Strunjan. Odpravili smo se že kar zgodaj zjutraj, že zaradi gneče, ki so jo napovedovali. No ni bilo tako zgodaj. Od doma smo se odpravili ob 9.30 in prispeli v Koper po dobri uri vožnje. O gneči ni bilo ne duha ne sluha. Temperatura pa je bila že okoli 30°. Za prvi dan kopanja smo si izbrali avtokamp Debeli rtič, ki je čisto na meji z Italijo. Pa preidimo k stvari.
Tokrat bom pisal o solinah in o soli. Saj vsi vemo, da je sol najpomembnejša začimba, ki ne sme manjkati v vsaki kuhinji. Zaradi soli so se bile tudi vojne. Imamo pa Slovenci tudi lepo zgodbico o švercanju soli, sej jo vsi poznamo, to je Martin Krpan.
Naslednji dan sem se pa odpravil na Strunjanske soline, ki so od kampa, kjer smo prenočili oddaljene cca 100m. Obstal sem zelo razočaran. Soline dobesedno propadajo, no vsaj en del, en del še obratuje. Solinarji pa so že želi sol. Seveda to delajo zgodaj zjutraj, ker v popoldanskih urah ni za zdržat, zaradi vročine. Sem si pa hotel ogledat soline bolj od blizu, pa se ni dalo, ker je vse zaklenjeno, tako da bližnjih fotografij nisem uspel naredit. Mogoče kdaj drugič, ko me bo pot ponovno zanesla v te kraje. Še raje bi si pa ogledal Sečoveljske soline, ki so bistveno večje.
Na solinah so včasih želi sol, sedaj pa raste nekakšno trsje. Soline pa počasi propadajo.
Tudi galebi tu najdejo vir prehrane.
En del solin še živi, samo je nedostopen za nezaposlene.
Še iz drugega kota.
Sem pa našel Simono.
Zaklenjeno.









July 1st, 2011 at 21:53
Sicer je že malo pozno za komentar, a tako kot jaz, lahko prispevek nekdo prebere tudi sedaj.
Strunjanske soline so bile (in so delno še vedno) res v slabem stanju, a obnovitvena dela so se pričela v letu 2009 in se še vedno nadaljujejo. Trstičje in ostala vegetacija z “uporabnim” stanjem solin nimata kaj dosti povezave in bazeni v katerih jih najdemo so vsi v uporabi za zgoščevanje slanice. Seveda pa ta slanoljubna vegetacija predstavlja pomemben del biotske pestrosti, zaradi katere so soline del ožjega zavarovanega območja (naravnega rezervata) in območja Natura 2000. Zato tu veljajo strožji varstveni režimi in hoja po solinah, iz več razlogov, ni dovoljena.
Dejan Putrle
Krajinski park Strunjan
July 1st, 2011 at 22:08
G. Putrle, nikoli ni prepozno za komentar, tako vsaj vidim, da se tudi stare objave berejo. Je pa res, da se je v tem času blog preselil drugam, zato sem vaš komentar tudi prekopiral sem. Tega običajno ne delam, vendar ker je to zanimivo kar ste napisali in se strinjam da naša dediščina tako počasi propada, država pa za to naredi veliko premalo.
Želim vam čimprejšno sanacijo solin, tako da ne bo še en Slovenski biser prepuščen samemu sebi in na propad.
Me pa soline zelo zanimajo, zato se že nekaj let odpravljam v sosednje Sečoveljske soline in upam da mi kmalu uspe ubiskati ene ali druge.
lp Gregor