Gregor Krašnja Foto Blog

Občasno se tudi nebo obarva v rdeče.

Končno je ponovno posijalo sonce. Res, da bo veselje trajalo samo dva dni, ju je potrebno ta dneva izkoristiti v celoti, potem pa ponovno napovedujejo dež. Po takem vremenu bi dejal, da je poletja konec. Samo danes zjutraj je bilo 7°C. Nič poletna temperatura.

Je bilo pa čez dan bolj fletno. Sonce je ugrelo ozračje in škoda bi bilo z otroci biti v hiši. Zato smo odšli ven. Z Žigom sva spuščala model letala, Neža se je guncala in čas je kar mineval, sonce pa se je nezadržno spuščalo in prišel je tudi moj čas. Čas za fotografiranje. Mateja je Žigo in Nežo odpeljala v hišo, sam pa sem pobral stativ in aparat, pa direktno na vrt.

Rože še niso ovenele v mrazu, je bilo pa zelo malo čebel in različnih žuželk. Kot, da se je tudi za njih že končalo poletje. Sem se pa zato bolj osredotočil na cvetove.

Fotografiranje oblakov mi je vedno veselje. Vidiš razne obrise na nebu. Včasih pa se ne nariše popolnoma nič, tako kot danes.

Je bil pa proti večeru krasen sončni zahod. Nebo se je pobarvalo v rdeče in oblaki so tako lahkotno plavali po nebu.

Tudi te sem fotografiral, žal iz napačnega položaja, preveč žic imamo okoli hiše.

Te oblaki so bili fotografirani uro pred sončnim zahodom. Redko uporabljam zaslonko popolnoma zaprto, tokrat samo F22, stativ in neskončno ostrenje. Ni mi bilo všeč, kar je nastalo.

Zato sem se meni priljubljenem Lightroomu malo poigral z fotografijo in nastala je ta umenost

Ma niso pirati. V Korčulo je priplula velika super jadrnica. Tudi ko je zapeljala za manjši otok med Pelješacom in Korčulo, so bili vidni samo jambori omenjene jadrnice.

Potem se pa človek sprašuje. Kdo je lastnik omenjene barkače, kolikšni so stroški vzdrževanja itd?

Sploh ne bom razmišljal o tem, bi me lahko začela glava bolet, saj sem na dopustu, zato raje odložim aparat in grem z otroci plavat

Velikokrat se mi zgodi, da ne najdem nobenega zanimivega motiva za fotografiranje. Sploh če sem na sprehodu z družino ali z kolegi. Takrat si zatopljen v pogovor in res ne vidiš nič okoli sebe, razen, če se že ne spotaknem in padem na kaj zanimivega. No to se mi do danes še ni zgodilo

Tudi tokrat v Ljubljanskem BTC naredim en sam krog okoli ene same hale. Ni ljudi, ni avtomobilov ni gneče in ni firbcev, ki se ustavljajo in na glas razlagajo o mojem početju. Popolni mir. In tega imam najraje :8)

Parkirani v vrsti.

Vedno raje hodim po mestu in opazujem ljudi. Če pa se najde še kakšen zanimiv detajl, tako kot pri zadnji objavi, sem še bolj vesel.

Včasih pa popolnoma nekaj drugega. Bolj umirjenega.

V delčku sekunde sem se oodločil, da ju ujamem v objektiv.

Včasih se sprehajam in gledam in gledam in nič ne najdem zanimivega za fotografirat. Včasih se pa tudi v najbolj obupani situaciji kaj najde.

Nekja v Ljubljanskem BTC.

V Ljubljani so pred dobrim mesecem odprli nov most čez Ljubljanico. Povezuje Petkovškovo nabrežje z Ljubljansko tržnico. Stoji med Zmajskim mostom in Tromostovjem. Sedaj imamo v samem centru Ljubljane kar 12 mostov čez Ljubljanico. Predvideni pa so še trije.

Ali bo Ljubljana postalo mesto mostov?

Ena od skolptur na mostu

Obrazi

Izgleda kot eden od mestnih uradnikov, ki ima dolg jezik

Je pa na mostu tudi nekaj ključavnic (obešank) z raznimi ljubezenskimi sporočili.

Danes sem bil ponovno z možgani na off. Dobesedno! Brez idej za fotografiranje.

Krneki

Drugi teden pa mogoče kaj bolj resnega

Ni polna, je pa zanimiva. Zemeljski naravni satelit. Luna!